PROTI HOLESTEROLU
Če statinov ne uživate redno, ne delujejo
Obsežna študija je pokazala, da statini pri polovici bolnikov ne delujejo, a podatki niso zanesljivi, saj ni jasno, kako redno so jih uživali.
Odpri galerijo
Statini preprečujejo infarkt in kap. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES
Polovica ljudi, ki uživajo statine, so še vedno izpostavljeni tveganju, da zbolijo za boleznimi srca, ker tablete ne znižajo vrednosti njihovega holesterola, je pokazala obsežna študija univerze v Nottinghamu. Proučevali so 165.400 ljudi in ugotovili, da pri kar 49 odstotkih bolnikov, ki so vsaj dve leti uživali statine, ni bilo znižanja holesterola na zdrave nivoje.
Statini so najpogosteje predpisano zdravilo, saj jih redno uživa kar 30 odstotkov ljudi, starejših od štirideset. V Veliki Britaniji jih jemlje šest milijonov ljudi, na leto preprečijo 80.000 srčnih infarktov, strošek je okoli 20 evrov na bolnika. Zdravilo niža vrednost slabega LDL-holesterola v krvi in s tem preprečuje ožanje arterij, kar niža tveganje infarkta ali kapi. Izsledki nove študije so pretresljivi prav zato, ker je učinkovitost zdravila, kot se je izkazalo, tako nizka. Zanimivo je, da je jemanje statinov pri preostali dobri polovici ljudi zelo učinkovito, saj je nivo slabega holesterola v dveh letih pri njih znižalo kar za 40 odstotkov. Statistika je še razkrile, da so tisti, ki se ne odzovejo na zdravljenje, izpostavljeni višjemu tveganju, da se bodo pri njih razvile bolezni srca in ožilja, in sicer kar za 22 odstotkov.
Raziskovalci so zato objavili tudi opozorilo, da so imeli dostopne le podatke o tem, komu so zdravilo predpisali, ne pa o tem, kdo ga je jemal, zato bolnike pozivajo, naj ga ne prenehajo uživati. Vodja preiskave dr. Stephen Weng je povedal: "Razviti moramo boljše načine, ki bi nam omogočili bolj temeljito razumevanje razlik med bolniki, in ugotoviti, kako bi lahko razvili bolj učinkovito zdravljenje za milijone tistih bolnikov, pri katerih zdravilo ne deluje. Naše preiskave so pokazale, da je zdravilo pri polovici zelo učinkovito in izdatno pripomore k zaščiti pred srčno-žilnimi boleznimi. A vendar, druga polovica zaradi svoje genetike trpi za stranskimi učinki in statini jim ne koristijo."
Težava je, da zdravniki nimajo navodil, kaj naj naredijo, če z uživanjem statinov ni znižanja vrednosti holesterola. Prof. Kausik Ray iz Imperial College London je prepričan, da je prenagljeno kriviti genetske predispozicije: "Pomembno je, da zdravniki predpisujejo ustrezne odmerke zdravila in da bolnike podučijo o pomenu rednega uživanja."
Je res kriva genska zasnova?
Strokovnjaki predvidevajo, da je to zaradi genetskih predispozicij posameznih ljudi, ki preprečujejo delovanje zdravila, njihovo delovanje pa bi bilo lahko izničeno tudi zaradi drugih zdravil, ki jih hkrati uživajo. Obstaja še ena možnost, ki je ne velja zanemariti, in sicer da so ljudje preprosto prenehali uživati statine, ker niso opazili izboljšanja.Statini so najpogosteje predpisano zdravilo, saj jih redno uživa kar 30 odstotkov ljudi, starejših od štirideset. V Veliki Britaniji jih jemlje šest milijonov ljudi, na leto preprečijo 80.000 srčnih infarktov, strošek je okoli 20 evrov na bolnika. Zdravilo niža vrednost slabega LDL-holesterola v krvi in s tem preprečuje ožanje arterij, kar niža tveganje infarkta ali kapi. Izsledki nove študije so pretresljivi prav zato, ker je učinkovitost zdravila, kot se je izkazalo, tako nizka. Zanimivo je, da je jemanje statinov pri preostali dobri polovici ljudi zelo učinkovito, saj je nivo slabega holesterola v dveh letih pri njih znižalo kar za 40 odstotkov. Statistika je še razkrile, da so tisti, ki se ne odzovejo na zdravljenje, izpostavljeni višjemu tveganju, da se bodo pri njih razvile bolezni srca in ožilja, in sicer kar za 22 odstotkov.
Raziskovalci so zato objavili tudi opozorilo, da so imeli dostopne le podatke o tem, komu so zdravilo predpisali, ne pa o tem, kdo ga je jemal, zato bolnike pozivajo, naj ga ne prenehajo uživati. Vodja preiskave dr. Stephen Weng je povedal: "Razviti moramo boljše načine, ki bi nam omogočili bolj temeljito razumevanje razlik med bolniki, in ugotoviti, kako bi lahko razvili bolj učinkovito zdravljenje za milijone tistih bolnikov, pri katerih zdravilo ne deluje. Naše preiskave so pokazale, da je zdravilo pri polovici zelo učinkovito in izdatno pripomore k zaščiti pred srčno-žilnimi boleznimi. A vendar, druga polovica zaradi svoje genetike trpi za stranskimi učinki in statini jim ne koristijo."
Neodgovorni bolniki
Dr. Márcio Bittencourt iz univerzitetne bolnišnice v São Paulo je prepričan, da je število ljudi, ki so jim pripisali zdravilo, a ga ne jemljejo, alarmantno. Po njegovem so krivi zdravniki, ker niso predpisali dovolj močnih odmerkov. Nekateri pa imajo do preiskave zadržke; prof. Metin Avkiran iz britanske fundacije za zdravo srce je povedal: "Statini so pomemben in dokazan način nižanja holesterola in tveganja, da bi posameznik doživel usoden infarkt ali kap. Čeprav ta študija dokazuje, da vsem, ki jih uživajo, ne uspe doseči znižanja vrednosti, ne pojasni, zakaj je tako. Če so vam predpisali statine, jih morate redno uživati."Težava je, da zdravniki nimajo navodil, kaj naj naredijo, če z uživanjem statinov ni znižanja vrednosti holesterola. Prof. Kausik Ray iz Imperial College London je prepričan, da je prenagljeno kriviti genetske predispozicije: "Pomembno je, da zdravniki predpisujejo ustrezne odmerke zdravila in da bolnike podučijo o pomenu rednega uživanja."
Kaj je visok holesterol?
Holesterol je maščoba, ki je ključna za normalno delovanje telesa. Če ga imamo preveč, se lahko nabira na stenah žil, kar omeji pretok krvi do srca, možganov in preostalih delov telesa. To poveča tveganje za infarkt, kap in tvorbo krvnih strdkov. Holesterol nastaja v jetrih, po krvi ga nosijo beljakovine. Njegova visoka vrednost je lahko gensko pogojena, lahko pa je povezana z uživanjem premastne hrane, kajenjem, visokim pritiskom, sladkorno boleznijo in družinsko zgodovino kapi in bolezni srca. Znižamo ga lahko tako, da se začnemo zdravo prehranjevati, prenehamo kaditi in redno telovadimo. Če to ne pomaga, moramo začeti uživati statine.
Holesterol je maščoba, ki je ključna za normalno delovanje telesa. Če ga imamo preveč, se lahko nabira na stenah žil, kar omeji pretok krvi do srca, možganov in preostalih delov telesa. To poveča tveganje za infarkt, kap in tvorbo krvnih strdkov. Holesterol nastaja v jetrih, po krvi ga nosijo beljakovine. Njegova visoka vrednost je lahko gensko pogojena, lahko pa je povezana z uživanjem premastne hrane, kajenjem, visokim pritiskom, sladkorno boleznijo in družinsko zgodovino kapi in bolezni srca. Znižamo ga lahko tako, da se začnemo zdravo prehranjevati, prenehamo kaditi in redno telovadimo. Če to ne pomaga, moramo začeti uživati statine.
Stranski učinki statinov
Statini so najpogosteje predpisano zdravilo na svetu, uživa jih 30 odstotkov odraslih po 40. letu. Predpisujejo jih ljudem, ki so izpostavljeni 10-odstotnemu povečanemu tveganju za bolezni srca ali so v zadnjih desetih letih doživeli infarkt ali kap. Vendar so pri številnih ljudeh stranski učinki tako moteči, da se jim raje izognejo. Skoraj vsi moški presežejo desetodstotno tveganje pri 65. letu starosti, ženske pa pri 70., ne glede na njihovo zdravje. Med pogostimi stranskimi učinki statinov so glavoboli, bolečine mišic in vrtoglavica, poleg tega povečujejo tveganje za sladkorno boleznijo, hepatitisom, pankreatitisom, izgubo spomina in težave z vidom. Po nekaterih podatkih uživanje statinov pet let po infarktu podaljša življenje zgolj za štiri dni, nekatere študije pa razkrivajo, da njihovo uživanje sicer preprečuje infarkt in kap, življenja pa ne podaljša.
Statini so najpogosteje predpisano zdravilo na svetu, uživa jih 30 odstotkov odraslih po 40. letu. Predpisujejo jih ljudem, ki so izpostavljeni 10-odstotnemu povečanemu tveganju za bolezni srca ali so v zadnjih desetih letih doživeli infarkt ali kap. Vendar so pri številnih ljudeh stranski učinki tako moteči, da se jim raje izognejo. Skoraj vsi moški presežejo desetodstotno tveganje pri 65. letu starosti, ženske pa pri 70., ne glede na njihovo zdravje. Med pogostimi stranskimi učinki statinov so glavoboli, bolečine mišic in vrtoglavica, poleg tega povečujejo tveganje za sladkorno boleznijo, hepatitisom, pankreatitisom, izgubo spomina in težave z vidom. Po nekaterih podatkih uživanje statinov pet let po infarktu podaljša življenje zgolj za štiri dni, nekatere študije pa razkrivajo, da njihovo uživanje sicer preprečuje infarkt in kap, življenja pa ne podaljša.
