Če več spimo, varujemo tudi planet
Le s spanjem lahko izboljšamo telesne in duševne zmogljivosti, ohranimo naravno cirkadiano uro, preprečimo prezgodnje staranje prebivalstva ter spodbujamo izločanje melatonina, hormona, ki uravnava naš bioritem.
Odpri galerijo
Kaj je lepšega kakor spočiti zakorakati v nov dan! FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Kakovosten spanec je eden od ključnih temeljev zdravja. Če se želimo zdravo prehranjevati, se redno gibati in se učinkovito spoprijemati s stresom, moramo biti namreč najprej dobro spočiti. Pa vsi vemo, da še prevečkrat nismo, opozarjajo pri Mednarodni zvezi za medicino spanja, kjer so ob letošnjem svetovnem dnevu spanja, ki smo ga tradicionalno zaznamovali marca, opozorili še na eno pomembno dejstvo, ki ga vse preradi spregledamo. Če bolje in več spimo, varujemo tudi planet.
Boljše spanje, boljše življenje in boljši planet se je zato glasilo geslo letošnjega svetovnega dneva: če namreč podaljšamo čas našega spanca, bomo porabili manj električne energije, goriva, hrane in kisika, saj je dihanje med spanjem plitvo. Poleg tega kakovosten spanec zmanjšuje tveganje za delovne in prometne nesreče, naložba dobrega počitka za zdravje pa je neprecenljiva. Ali ste torej v postelji od sedem do devet ur na noč, kolikor priporoča stroka?
Malčki pa bi morali biti še veliko več, potrebujejo namreč od 12 do 13 ur spanja, v šolskem obdobju nekoliko manj, od devet do 11. Mladostniki že spijo približno toliko kot odrasli, in prav v najstniških letih, ko je obremenjenost s šolskimi obveznostmi na vrhuncu, je kakovosten nočni počitek ključnega pomena. Kot kaže, pa smernice številni zanemarjamo, kajti stroka opozarja, da počitku premalo pozornosti namenja kar tretjina Slovenk in Slovencev, predvsem mladi in populacija, starejša od 45 let. A le z njim lahko izboljšamo svoje telesne in duševne zmogljivosti, ohranimo naravno cirkadiano uro, preprečimo prezgodnje staranje prebivalstva ter spodbujamo izločanje melatonina, hormona, ki uravnava naš bioritem, poudarja stroka. Pomanjkanje spanca je tudi razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče, nenaspani pa utrujenost poskušajo premagati tudi z dodatnim vnosom sladkorja, kar lahko seveda vodi v debelost in kopico drugih težav.
Nespečnost, ki se pojavi občasno, denimo ob stresnem dogodku, bolezni, slabem počutju ali poškodbi, uživanju določenih zdravil in nenadnih motnjah v okolici, je povsem običajen pojav in mine v nekaj tednih, ne potrebujemo zdravniške pomoči. Kadar pa se težave pojavljajo pogosto in so dolgotrajne ter nam že povzročajo preglavice, nas ovirajo pri dnevnih opravilih in se zaradi njih slabo počutimo, je primeren obisk pri zdravniku. Zagotovo nam bo ponudil koristen nasvet, uspavala pa le v izjemnih primerih in za kratkoročno jemanje, največ tri tedne.
Spočiti rešujemo svet
Boljše spanje, boljše življenje in boljši planet se je zato glasilo geslo letošnjega svetovnega dneva: če namreč podaljšamo čas našega spanca, bomo porabili manj električne energije, goriva, hrane in kisika, saj je dihanje med spanjem plitvo. Poleg tega kakovosten spanec zmanjšuje tveganje za delovne in prometne nesreče, naložba dobrega počitka za zdravje pa je neprecenljiva. Ali ste torej v postelji od sedem do devet ur na noč, kolikor priporoča stroka?
»Posledice nespečnosti se kažejo kot zaspanost podnevi, motnja pozornosti in pomnjenja, večja razdražljivost in glavobol. Te težave lahko vplivajo na našo delovno sposobnost in vožnjo motornih vozil. Če so težave dolgotrajnejše, lahko nespečnost poruši tudi naš imunski sistem, povzroči mišično utrujenost ter duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost,« je poudarila dr. Zvezdana Snoj. »Po neprespani noči smo primerljivi z nekom, ki je pod vplivom alkohola. Pojavijo se težave z zbranostjo, spominom in višjimi živčnimi funkcijami, upočasnjena je tudi fina motorika. Nespečnost je zelo pogosto simptom ali posledica anksioznosti in depresije ali drugih duševnih motenj,« je še pojasnila Snojeva, dr. med., spec. psihiatrije in doktorica medicinskih znanosti s področja psihiatrije in psihoonkologije iz Medicinskega centra Barsos.
Malčki pa bi morali biti še veliko več, potrebujejo namreč od 12 do 13 ur spanja, v šolskem obdobju nekoliko manj, od devet do 11. Mladostniki že spijo približno toliko kot odrasli, in prav v najstniških letih, ko je obremenjenost s šolskimi obveznostmi na vrhuncu, je kakovosten nočni počitek ključnega pomena. Kot kaže, pa smernice številni zanemarjamo, kajti stroka opozarja, da počitku premalo pozornosti namenja kar tretjina Slovenk in Slovencev, predvsem mladi in populacija, starejša od 45 let. A le z njim lahko izboljšamo svoje telesne in duševne zmogljivosti, ohranimo naravno cirkadiano uro, preprečimo prezgodnje staranje prebivalstva ter spodbujamo izločanje melatonina, hormona, ki uravnava naš bioritem, poudarja stroka. Pomanjkanje spanca je tudi razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče, nenaspani pa utrujenost poskušajo premagati tudi z dodatnim vnosom sladkorja, kar lahko seveda vodi v debelost in kopico drugih težav.

Držite se rednega urnika spanja.

Če ste čez dan utrujeni, si privoščite počitek.

Živite zdravo in se izogibajte alkoholu.

Kofein uživajte zmerno.

Uro pred spanjem se izogibajte večjim obrokom.

Redno telovadite.

Ležišče in posteljnina naj bosta udobna.

Spalnica naj bo prezračena in primerne temperature (19 °C).

Pred počitkom izklopite vse elektronske naprave in zatemnite prostor.

Postelja je za spanje in ljubljenje – služba in težave ostanejo zunaj!
Držite se rednega urnika spanja.

Če ste čez dan utrujeni, si privoščite počitek.

Živite zdravo in se izogibajte alkoholu.

Kofein uživajte zmerno.

Uro pred spanjem se izogibajte večjim obrokom.

Redno telovadite.

Ležišče in posteljnina naj bosta udobna.

Spalnica naj bo prezračena in primerne temperature (19 °C).

Pred počitkom izklopite vse elektronske naprave in zatemnite prostor.

Postelja je za spanje in ljubljenje – služba in težave ostanejo zunaj!
Nespečnost, ki se pojavi občasno, denimo ob stresnem dogodku, bolezni, slabem počutju ali poškodbi, uživanju določenih zdravil in nenadnih motnjah v okolici, je povsem običajen pojav in mine v nekaj tednih, ne potrebujemo zdravniške pomoči. Kadar pa se težave pojavljajo pogosto in so dolgotrajne ter nam že povzročajo preglavice, nas ovirajo pri dnevnih opravilih in se zaradi njih slabo počutimo, je primeren obisk pri zdravniku. Zagotovo nam bo ponudil koristen nasvet, uspavala pa le v izjemnih primerih in za kratkoročno jemanje, največ tri tedne.
