OKUŽBE
Če zbolimo, ostanimo doma
Okrepimo odpornost, poskrbimo za higieno in preprečimo okužbe dihal; kdor zboli, naj se izogiba tesnejših stikov z drugimi.
Odpri galerijo
Znanilca jesensko-zimskega obdobja sta gripa in prehlad, saj nam v tem času pade odpornost, več časa se zadržujemo v zaprtih prostorih in se manj gibljemo, poleg omenjenih bolezni pa nam letos povzroča preglavice še covid-19.
Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še pogostejši je posreden prenos prek onesnaženih površin, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin, kot so kljuke, držala, in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Oseba, ki se bo onesnaženih površin dotaknila, si bo prenesla virus na svoje roke in z rok na obraz, torej ustnice, nosno sluznico, očesno veznico, na tak način bo prejela virus in lahko tudi zbolela. Zato je izjemno pomembno, da si roke umivamo pogosto z milom in vodo.«
Pri zmanjšanju okužb dihal ima veliko vlogo tudi dober imunski sistem. Tega pridobimo z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje vsakodnevno gibanje, če je le možno, na svežem zraku. Strokovnjaki zato svetujejo, da če že nimamo časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali po manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še bolj koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršen koli šport, ki izboljšuje splošno telesno pripravljenost oziroma kondicijo in s tem krepi naš imunski sistem. Hkrati pa velja tudi opozorilo, da pretiravanje s telesno vadbo ni priporočljivo. Za zdrav imunski sistem na NIJZ svetujejo še uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini, ki jih zaužijemo s sadjem in zelenjavo. Pravijo tudi, da ni dokazov, da prehranski dodatki, ki vsebujejo večje količine vitaminov ali mineralov od priporočenih, dejansko zmanjšujejo tveganje za gripo ali katero drugo akutno okužbo dihal.
Pomembno je, da dosledno upoštevamo osnovna higienska navodila, saj kašljanje v dlan poveča možnost, da bomo infekcijo prenesli na bližnje. Zato kašljamo vedno v rokav, papirnate robce pa po uporabi odvržemo v koš za smeti in jih ne odlagamo na površine. Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal naj uporablja svoj pribor, kozarce, brisače, da ne okuži družinskih članov. »Posebna pozornost oziroma upoštevanje osnovnih higienskih načel je potrebno v družinah, kjer so dojenčki, nosečnice ali bolniki s kroničnimi boleznimi,« pravijo na NIJZ in poudarijo, naj posameznik, ki ima prehlad ali celo preboleva resnejšo akutno okužbo dihal, nikakor ne hodi na obiske k bolnikom s težkimi in kroničnimi obolenji oziroma k družini, kjer imajo novorojenčka ali dojenčka, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane.
Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še pogostejši je posreden prenos prek onesnaženih površin, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin, kot so kljuke, držala, in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Oseba, ki se bo onesnaženih površin dotaknila, si bo prenesla virus na svoje roke in z rok na obraz, torej ustnice, nosno sluznico, očesno veznico, na tak način bo prejela virus in lahko tudi zbolela. Zato je izjemno pomembno, da si roke umivamo pogosto z milom in vodo.«
Preobremenitev zdravstvenega sistema ima lahko negativen vpliv tudi na izid bolezni covid-19.
Pri zmanjšanju okužb dihal ima veliko vlogo tudi dober imunski sistem. Tega pridobimo z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje vsakodnevno gibanje, če je le možno, na svežem zraku. Strokovnjaki zato svetujejo, da če že nimamo časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali po manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še bolj koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršen koli šport, ki izboljšuje splošno telesno pripravljenost oziroma kondicijo in s tem krepi naš imunski sistem. Hkrati pa velja tudi opozorilo, da pretiravanje s telesno vadbo ni priporočljivo. Za zdrav imunski sistem na NIJZ svetujejo še uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini, ki jih zaužijemo s sadjem in zelenjavo. Pravijo tudi, da ni dokazov, da prehranski dodatki, ki vsebujejo večje količine vitaminov ali mineralov od priporočenih, dejansko zmanjšujejo tveganje za gripo ali katero drugo akutno okužbo dihal.
Bolni naj počiva
Če smo že zboleli, ostanemo doma, počivamo in se izogibamo tesnejših stikov z drugimi, dokler imamo vročino, močno kašljamo in smrkamo, svetujejo na NIJZ. Med pandemijo covida-19 je zlasti pomembno zmanjšati breme okužb dihal za zaščito ranljivih skupin, zdravstvenega sistema in drugih nujnih služb. »Ne smemo dopustiti, da bi zdravstveni sistem, ki bo najverjetneje že tako obremenjen zaradi pandemije, še dodatno obremenili zaradi gripe, zaradi katere se v jesensko-zimskem času običajno poveča število hospitalizacij. Preobremenitev zdravstvenega sistema ima namreč lahko negativen vpliv tudi na izid bolezni covid-19,« pravijo na NIJZ.Pomembno je, da dosledno upoštevamo osnovna higienska navodila, saj kašljanje v dlan poveča možnost, da bomo infekcijo prenesli na bližnje. Zato kašljamo vedno v rokav, papirnate robce pa po uporabi odvržemo v koš za smeti in jih ne odlagamo na površine. Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal naj uporablja svoj pribor, kozarce, brisače, da ne okuži družinskih članov. »Posebna pozornost oziroma upoštevanje osnovnih higienskih načel je potrebno v družinah, kjer so dojenčki, nosečnice ali bolniki s kroničnimi boleznimi,« pravijo na NIJZ in poudarijo, naj posameznik, ki ima prehlad ali celo preboleva resnejšo akutno okužbo dihal, nikakor ne hodi na obiske k bolnikom s težkimi in kroničnimi obolenji oziroma k družini, kjer imajo novorojenčka ali dojenčka, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane.
Podobni simptomiKer so simptomi bolezni covid-19, ki se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka, lahko zelo podobni simptomom gripe in drugih okužb dihal, okužbe s koronavirusom ne moremo ločiti od preostalih povzročiteljev akutnih okužb dihal zgolj na osnovi poteka bolezni in težav, ki jih nekdo ima. Za potrditev ali izključitev covida-19 je potrebno mikrobiološko testiranje, pravijo na NIJZ. Virus SARS-CoV-2 se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in v drugih kužninah.