ČEBULA
Čebula zdravi in neguje
Najbolj znana je kot okusen dodatek v kuhinji, a je izjemno cenjena tudi v zdravilstvu.
Odpri galerijo
S čebulnim sokom lahko med drugim očistimo kožo. FOTOGRAFIJi: Guliver/Getty Images
Za mnoge je neprivlačnega vonja in premočnega okusa, povrhu pa nam za slovo pusti v ustih neprijeten zadah. A čebuli tega nikakor ne gre zameriti, saj gre za izjemno živilo, ki bi moralo biti na jedilniku kar se da pogosto, svetujejo strokovnjaki.
Že pred našim štetjem so jo poznavalci uporabljali za zdravilne namene; v Evropo so jo najverjetneje prinesli rimski legionarji, na vzhodu pa so jo gojili že tisočletja prej in jo s pridom koristili za blaženje ali preprečevanje številnih tegob. Uporabljali so jo pri krčih, bolečinah v sklepih in putiki. Čebulo so namakali v med za zdravilni pripravek pa tudi obkladek, postala je nepogrešljiva pri negi las. V srednjem veku je, obešena na vratih, odganjala celo kugo.
Danes poznamo veliko različnih vrst čebule, ločimo jih po barvi, ki je lahko rdeča, bela ali rumenkasta oziroma svetlo rjava. Za zdravilne namene uporabljamo podzemni del, torej glavo iz mesnatih lupin, ki so tesno druga ob drugi. Vsebuje do 70 odstotkov vode, nekaj beljakovin, sladkorjev, žvepleno eterično olje in veliko vitaminov, predvsem C. Je dober vir polifenolov, vitaminov C in B6 ter mineralov, kot so kalcij, magnezij, natrij, kalij in fosfor. Rdeča čebula ima še večjo vsebnost flavonoidov, ki so predvsem v zunanjih luskolistih.
Velja za dragoceni antioksidant, kar najbolje preverimo v sezoni prehladnih obolenj, ko učinkovito odganja viruse in krepi našo odpornost. Ob kašlju in vnetem žrelu blaži simptome in preprečuje širjenje vnetja, spodbuja potenje in s tem izločanje strupov. Čebulni sok, ki ga je najbolje pripraviti v sokovniku, lahko si pomagamo s paličnim mešalnikom in precejanjem, pomaga odpraviti hripavost, obkladek z mastjo lajša pljučne težave. Čebula nas pomaga varovati pred sladkorno boleznijo, obolenji srca in ožilja ter osteoporozo, saj preprečuje razgradnjo kalcija v kosteh.
Uspešno uravnava raven holesterola v krvi ter krvnega tlaka in obvladuje trigliceride. Poznavalci pravijo, da čisti kri, spodbuja prebavo in preprečuje napenjanje in zgago ter je, v nasprotju s prepričanjem, za črevesje blagodejna, preprečevala naj bi celo raka na želodcu, debelem črevesu, danki in jajčnikih. Ker je učinkovit diuretik, preprečuje zastajanje tekočin, pojav sečnih kamnov in artritis.
Čebulo je, ko je le mogoče, priporočljivo jesti svežo, tako ohranimo kar največ zdravilnih učinkovin, te namreč občutno zmanjša vsako toplotno obdelovanje, daljše od deset minut.
Njeno delovanje je še očitnejše navzven: ste polovico glavice čebule že kdaj položili na predel, kamor vas je pičila žuželka? Pomaga pri opeklinah in turih. Nekateri z narezano čebulo pripravijo obkladek za blaženje glavobola, žvečenje čebule naj bi pomagalo pri vnetih dlesnih. Vam izpadajo lasje? Se ne morete znebiti nadležnega prhljaja? Pripravite čebulni sok in ga vtrite v lasišče; po eni uri lase umijte kot običajno in postopek ponavljajte vsaj en mesec. Z razredčenim sokom lahko očistimo kožo.
Blagodejne lastnosti čebule so opevali že pred tisočletji.
Že pred našim štetjem so jo poznavalci uporabljali za zdravilne namene; v Evropo so jo najverjetneje prinesli rimski legionarji, na vzhodu pa so jo gojili že tisočletja prej in jo s pridom koristili za blaženje ali preprečevanje številnih tegob. Uporabljali so jo pri krčih, bolečinah v sklepih in putiki. Čebulo so namakali v med za zdravilni pripravek pa tudi obkladek, postala je nepogrešljiva pri negi las. V srednjem veku je, obešena na vratih, odganjala celo kugo.
Danes poznamo veliko različnih vrst čebule, ločimo jih po barvi, ki je lahko rdeča, bela ali rumenkasta oziroma svetlo rjava. Za zdravilne namene uporabljamo podzemni del, torej glavo iz mesnatih lupin, ki so tesno druga ob drugi. Vsebuje do 70 odstotkov vode, nekaj beljakovin, sladkorjev, žvepleno eterično olje in veliko vitaminov, predvsem C. Je dober vir polifenolov, vitaminov C in B6 ter mineralov, kot so kalcij, magnezij, natrij, kalij in fosfor. Rdeča čebula ima še večjo vsebnost flavonoidov, ki so predvsem v zunanjih luskolistih.
Velja za dragoceni antioksidant, kar najbolje preverimo v sezoni prehladnih obolenj, ko učinkovito odganja viruse in krepi našo odpornost. Ob kašlju in vnetem žrelu blaži simptome in preprečuje širjenje vnetja, spodbuja potenje in s tem izločanje strupov. Čebulni sok, ki ga je najbolje pripraviti v sokovniku, lahko si pomagamo s paličnim mešalnikom in precejanjem, pomaga odpraviti hripavost, obkladek z mastjo lajša pljučne težave. Čebula nas pomaga varovati pred sladkorno boleznijo, obolenji srca in ožilja ter osteoporozo, saj preprečuje razgradnjo kalcija v kosteh.
Uspešno uravnava raven holesterola v krvi ter krvnega tlaka in obvladuje trigliceride. Poznavalci pravijo, da čisti kri, spodbuja prebavo in preprečuje napenjanje in zgago ter je, v nasprotju s prepričanjem, za črevesje blagodejna, preprečevala naj bi celo raka na želodcu, debelem črevesu, danki in jajčnikih. Ker je učinkovit diuretik, preprečuje zastajanje tekočin, pojav sečnih kamnov in artritis.
Pomaga odpraviti prhljaj in preprečiti izpadanje las.
Čebulo je, ko je le mogoče, priporočljivo jesti svežo, tako ohranimo kar največ zdravilnih učinkovin, te namreč občutno zmanjša vsako toplotno obdelovanje, daljše od deset minut.
Njeno delovanje je še očitnejše navzven: ste polovico glavice čebule že kdaj položili na predel, kamor vas je pičila žuželka? Pomaga pri opeklinah in turih. Nekateri z narezano čebulo pripravijo obkladek za blaženje glavobola, žvečenje čebule naj bi pomagalo pri vnetih dlesnih. Vam izpadajo lasje? Se ne morete znebiti nadležnega prhljaja? Pripravite čebulni sok in ga vtrite v lasišče; po eni uri lase umijte kot običajno in postopek ponavljajte vsaj en mesec. Z razredčenim sokom lahko očistimo kožo.
