Celoletna telovadba za 20 evrov
»Če zmorejo vadeče sošolke, zmorem tudi jaz. Čim več se nas zbere, lepše je.« Tako je svojo izkušnjo z vsakodnevno jutranjo vadbo strnil 57-letni Šoštanjčan, ki se v okviru Društva Šola zdravja že nekaj časa udeležuje jutranje telovadbe 1000 gibov. Za kaj gre? Ana Pirih, odgovorna za odnose z javnostmi pri omenjenem društvu, nam pojasni, da je njihova največja želja izboljšanje gibalnih navad prebivalstva. Za 20 evrov na leto se tako lahko posamezniki vseh starosti vključijo v eno od 251 skupin v 93 občinah. Na zadnji lanski dan so imeli že 4410 članov.
»Polurno razgibavanje se začne ob 7.30 na prostem, po različnih javnih površinah po vsej Sloveniji (športni parki, športna igrišča, ob morju, rekah, jezerih, v parkih, na parkiriščih, igriščih … Skratka, telovadimo zunaj, na prostem, nekje v naravi, v bližini vašega doma,« pravijo v društvu, pri čemer, kot doda Pirihova, se lahko telovadbe na daljavo oziroma prek zooma udeležijo tudi vsi tisti, ki jih v teh mrzlih dneh ne mika gibanje na prostem. Ali pa tisti, ki prihajajo iz krajev ali občin, kjer skupin še ni. »Jutranje razgibavanje izboljšuje fizično in psihično stanje posameznika. Zaradi boljše gibljivosti telesa se zmanjšuje telesna teža in tudi preostale težave se zmanjšajo ali celo izginejo. Zaradi gibanja v naravi in prijetnega druženja v skupini se izboljša tudi psihično stanje, zmanjšuje se občutek osamljenosti, socialne izključenosti in depresije,« pozitivne učinke tovrstne vadbe izpostavljajo v društvu.
V 93 občinah ponujajo tovrstno vadbo.
»Vaje so preproste in primerne za vsakogar. Vodijo jih usposobljeni prostovoljci s pomočjo strokovnega kadra. Gre za sklepne vaje, ki jih je sestavil dr. Nikolay Grishin in se imenujejo 1000 gibov. Vse se izvajajo stoje. V 30 minutah se razgibajo vsi sklepi in vse mišične skupine. Začne se pri dlaneh, konča pri podplatih. S tem se ohranjajo funkcionalne sposobnosti in se dosežejo boljša gibljivost, okretnost telesa ter ravnovesje.«
Vadba za telo in dušo
»Jutranja vadba je ritual, ki ga v našem obdobju še kako potrebujemo. Najprej imamo telovadbo za telo, potem pa za dušo – klepet,« je o vplivu vsakodnevne vadbe na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju povedala 71-letna Pirančanka. Njena 64-letna prijateljica iz Maribora dodaja, da po vadbi domov pride z novo energijo, saj da je vesela, da je nekaj naredila zase. Izpostavila je tudi, da v skupinah negujejo dobre vrednote: »Spoznavamo, kaj pomeni prostovoljstvo, in veže nas skrb za sočloveka.« Šestinosemdesetletna Ljubljančanka pa se je spomnila svojih prvih tednov vadbe 1000 gibov izpred 10 let: »Ko sem se vrnila domov, sem začutila lahek korak na stopnišču. Sama sebi nisem mogla verjeti spremembam pri hoji. To mi je dalo še večjo željo po razgibavanju. Po šestih mesecih mi je morala zdravnica za polovico zmanjšati zdravila proti visokemu pritisku.«
Vse te osebne izkušnje so omenjeni posamezniki zaupali študentom Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ko so novembra lani raziskovali vpliv telesne vadbe na socialno življenje posameznika v tretjem življenjskem obdobju. Med drugim so se pridružili vadbi 1000 gibov pri eni izmed ljubljanskih skupin društva. Izrazili so presenečenje nad tem, kakšna dobra volja in pozitivnost vladata med udeleženci jutranje telovadbe.
»Raziskava je pokazala, da ima telesna dejavnost pozitiven vpliv na starostnike. Udeležba pri jutranji vadbi jim omogoča kakovostnejše in samostojnejše življenje,« je za Novice povedala profesorica na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani dr. Mojca Doupona. Izpostavila je, da so vadeče povedale, kako jim hoja stopnicah in nošenje težkih vrečk iz trgovine ne predstavlja več tako velikega izziva kot prej, ko se vadbe niso udeleževale. »Na splošno jim je vadba olajšala opravljanje vsakdanjih opravil, kot so vrtnarjenje, hišna opravila, preoblačenje in tako dalje. Vadba jim predstavlja način življenja in vsakdanjo rutino,« pravi profesorica in še, da je pozitivno vplivala na njihovo fizično kot tudi psihično zdravje.
Raziskava je pokazala, da ima telesna dejavnost pozitiven vpliv na starostnike. Udeležba jim omogoča kakovostnejše in samostojnejše življenje.
»Z vidika socializacije je druženje v tretjem življenjskem obdobju še kako pomembno, saj je zanj značilno, da starostniki premišljujejo o svojem življenju, o stvareh, ki jih obžalujejo, velikokrat se zgodi, da izgubijo partnerja, in to vse lahko privede do poslabšanja psihičnega stanja, višje stopnje osamljenosti in depresije. Vadbe se udeležujejo tudi zaradi druženja, saj s tem širijo krog prijateljev in se počutijo manj osamljene,« izpostavi Douponova, ki doda še, da so raziskavo opravili študenti magistrskega študija kineziologije na Univerzi v Ljubljani (Brina Šinkovec, Gašper Turnšek in Zala Zupan) v sklopu predmeta diagnostične metode.
