Cenjeni, a podplačani: nekateri v zdravstveni negi prejemajo minimalno plačo
Vlaganje v znanje medicinskih sester in babic je vlaganje v napredek, v svetovno zdravje, zagotovitev kakovostne in varne zdravstvene oskrbe pacientov, je sporočilo mednarodnega dneva medicinskih sester, ki ga zaznamujemo jutri (12. maja 1820 se je rodila prva medicinska sestra na svetu, humanistka in ustanoviteljica modernega sestrinstva Florence Nightingale; mednarodni dan se praznuje od 1965.) in poteka pod sloganom Glas medicinskih sester: vlaganje v zdravstveno nego in spoštovanje pravic medicinskih sester za zagotovitev svetovnega zdravja. V Zbornici – Zvezi ga bodo zaznamovali z 18. simpozijem zdravstvene in babiške nege Slovenije, na katerem bodo gostili priznane domače in tuje strokovnjake, ki bodo osvetlili pomen zdravstvene nege in babištva v domačem in mednarodnem merilu.
V registru Zbornice – Zveze je vpisanih več kot 30.000 izvajalcev zdravstvene in babiške nege, to so diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice, tehniki zdravstvene nege in bolničarji negovalci, a so v to številko zajeti tudi že upokojeni izvajalci, tisti, ki ne delajo več v poklicu … Natančnega podatka ni, ocenjujejo pa, da je na vseh ravneh zdravstvenega in socialnega varstva dnevno aktivnih okrog 23.000 izvajalcev zdravstvene in babiške nege.
Vloga medicinskih sester in babic je v družbi prepoznana bolj kot kadar koli, pacienti jih cenijo in spoštujejo, kar dokazuje tudi vsakoletna Valiconova raziskava o najbolj zaupanja vrednih poklicih. Žal pa država njihove vrednosti ne prepozna, saj so izvajalci zdravstvene in babiške nege podplačani, plačilo za odgovorno delo ni konkurenčno in posamezni izvajalci v zdravstveni negi še vedno prejemajo minimalno plačo, je za Slovenske novice povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Ugotavlja, da niso enakovredno vključeni v vse ravni upravljanja in odločanja v zdravstvenem sistemu.
V Sloveniji ženske predstavljajo več kot 85 odstotkov vseh zaposlenih v zdravstveni in babiški negi, čemur bi bilo treba prilagoditi tudi politiko zaposlovanja.
»Delovne razmere so slabe tudi zaradi vsaj dveh desetletij zamujenih priložnosti na področju skrbi za zaposlene, neprilagodljivosti zaposlovanja ter nepriznavanja socialne in ženske politike. V Sloveniji ženske predstavljajo več kot 85 odstotkov vseh zaposlenih v zdravstveni in babiški negi, čemur bi bilo treba prilagoditi tudi politiko zaposlovanja in ponuditi bolj prilagodljive urnike dela. Prav tako nimamo prepoznane niti ene poklicne bolezni, čeprav denimo medicinska sestra v socialnovarstvenih zavodih in na bolnišničnem oddelku vsak teden dvigne več ton žive sile,« je kritična sogovornica.
Za boljše razmere
Njihovo sporočilo ob letošnjem prazniku je jasno: »Kot strokovna organizacija slovenskim medicinskim sestram in babicam ob njihovem prazniku čestitamo in jim izrekamo iskreno zahvalo za njihova vsakodnevna prizadevanja za ohranjanje in povrnitev zdravja vsem prebivalkam in prebivalcem, zlasti za vse napore zadnjih dveh let, ki so bili pri že tako podhranjeni poklicni skupini dodaten ne le vzdržljivostni, temveč tudi strokovni in logistični preizkus,« je povedala Ažmanova.
V Zbornici – Zvezi bodo tudi v prihodnje ščitili interese medicinskih sester in babic ter si prizadevali za boljše delovne razmere, več znanja, večji vložek v zdravstveno in babiško nego predvsem zato, da bo zagotavljala varnost izvajalcem ter kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov. »Večkrat smo že poudarili in še večkrat bomo: nič o nas brez nas. Za tem trdno stojimo. Stroka zdravstvene in babiške nege je pomemben del zdravstvenega varstva in mora sodelovati na vseh ravneh načrtovanja in odločanja v zdravstvenem sistemu, ne le pri izvajanju aktivnosti. Zato zahtevamo, da se medicinske sestre in babice vključi v zdravstveno politiko ter v razvoj zdravstvenega sistema.«
Ažmanova je izpostavila, da je nujno treba še letos sprejeti kadrovske standarde in normative za področje zdravstvene nege in babištva, ki temeljijo na današnjih potrebah pacientov. Pričakujejo tudi sprejem odločitve o pripravi strategije razvoja zdravstvene in babiške nege za obdobje do leta 2030.
Že pred epidemijo je na bolnišničnih oddelkih manjkalo v povprečju skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi.
Prav tako je treba takoj pristopiti k izvajanju specializacij s področja zdravstvene nege, kot so kronične nenalezljive bolezni, duševno zdravje, urgentna stanja, še pravi in izpostavi nujnost sprejetja zakona o zdravstveni negi in babištvu, ki bo sistemsko in na zakonski ravni uredil področje in dal reguliranemu poklicu medicinske sestre in babice enakopraven položaj z drugimi reguliranimi poklici, kot so zdravnik, zobozdravnik in farmacevt, ki svoj zakon že imajo.
