Četrtina parov brez zaščite
Približno polovica zanositev po svetu je nenačrtovanih, približno polovica teh se konča s prekinitvijo nosečnosti. Vsako leto rodi 16 milijonov deklet, starih od 15 do 19 let, in milijon deklet, mlajših od 15 let, kar prinaša veliko tveganje tudi za usodne komplikacije.
Kot že dolgo opozarjajo strokovnjaki, zdrave družine ustvarjamo s premišljenim načrtovanjem, ne pa z naključji, zato je današnji dan znova namenjen glasnemu ozaveščanju o kontracepciji, ki bi morala biti na razpolago vsakemu ozaveščenemu in spolno dejavnemu paru. Skrb vzbujajoče je namreč, da številni spolno aktivni pari ne uporabljajo nobene metode kontracepcije, marsikje po svetu pa ta sploh ni dostopna; zanemarjanje ali neuporaba kontracepcije ne prinaša le tveganja za neželeno nosečnost, ampak tudi spolno prenosljive okužbe, nedovoljene splave, kjer je umetna prekinitev nosečnosti prepovedana, smrt matere ali otroka pri porodu, trajne posledice pri premladih mamah. V zadnjih letih je bil splav pereča problematika v številnih državah; v Sloveniji k sreči ni tako, saj še vedno zagovarjamo stališče, da se mora ženska o nadaljevanju ali prekinitvi nosečnosti odločiti sama in brez obsodb družbe. Stiska ob neželeni nosečnosti je namreč izredna, zato je treba ženskam omogočiti možnost strokovno opravljenega splava ter tako obvarovati njeno telesno in duševno zdravje.
50 % nosečnosti je neželenih.
Sterilizacija je redka
Stroka še vedno poudarja pomen učinkovitejše spolne vzgoje in ozaveščanje o varni ter zanesljivi kontracepciji. Možnosti je v Sloveniji veliko, najbolj priljubljena je še vedno oralna kontracepcija, torej hormonska tabletka, sledi kondom, nato pa maternični vložek, sterilizacija in postkoitalna tabletka; zelo redki so diafragma in obliži. Tri četrtine mladih se pri prvem spolnem odnosu zaščiti s kondomom in se tako obvaruje tudi pred spolno prenosljivimi okužbami, z leti pa uporaba kondoma drastično upada, predvsem v resnih zvezah. Svetovna zdravstvena organizacija vseskozi poudarja pomen preprečevanja neželenih nosečnosti in spolno prenosljivih bolezni, saj se menjave partnerjev dogajajo tudi v poznejši dobi, tako pa se možnosti za okužbe spet povečajo. Dvojna zaščita, torej tako hormonska kontracepcija kot kondom, je velikokrat najboljša rešitev, svetujejo. Kot rečeno, pa številni, predvsem v višjih starostnih skupinah, povsem zanemarjajo vsakršno zaščito in se zanašajo na domnevno pravočasno prekinitev spolnega odnosa, takšnih je kar četrtina spolno aktivnih parov, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Sterilizacija je zelo redka, čeprav je trajna rešitev, večkrat pa se zanjo odločajo ženske, čeprav je postopek za moške občutno enostavnejši; pri ženskah poseg največkrat zahteva hospitalizacijo s prenočitvijo in splošno anestezijo, pristavljajo.
Dvojna zaščita je najzanesljivejša.
Ozaveščanje o varni spolnosti bi morali okrepiti že v osnovni šoli, a težave nastopijo tudi pozneje, kajti po podatkih NIJZ kar 200.000 žensk v rodni dobi pri nas nima izbranega osebnega ginekologa, kar seveda onemogoča kakovostno svetovanje o kontracepciji. Vsako leto je v Sloveniji okoli osem umetnih prekinitev nosečnosti na 1000 žensk v rodni dobi, najpogosteje pri tistih, ki so že rodile, zato je zelo pomembno načrtovanje družine tudi po porodu, poudarjajo na NIJZ.
