USTNA HIGIENA
Čim manj sladkih pijač
Te v kombinaciji s slabo ustno higieno na zobeh pustijo hude posledice.
Odpri galerijo
FOTO: Monticelllo/Getty Images
Dolgoročno pitje gaziranih pijač in zanemarjanje ustne higiene lahko na zobeh pustita nepopravljive posledice. To je z objavo prek družabnega omrežja tiktok, ki je priljubljeno med mladimi, pokazala Američanka Victoria Irene Nowakowski.
»Ustna higiena je zares zelo pomembna,« je uporabnikom položila na srce. V nasprotnem, dodaja, so lahko ob vse zgornje zobe, kot je bila sama, in jih je morala zamenjati z umetnimi: »Razlog za to so slaba higiena, izogibanje zobozdravnika in pitje gaziranih pijač.« Slednje je deset let pila vsak dan. »Pred štirimi ali petimi leti pa sem začela še kaditi,« je priznala in tudi, da si vsa srednješolska leta ni umivala zob. Američanka je povedala, da so bili na zunaj videti povsem zdravi, v resnici pa so gnili. In tudi po tem, ko je videla, da je vrag odnesel šalo in da bo morala vse zobe odstraniti, je zaradi strahu pred zobozdravnikom potrebovala še nekaj časa, da ga je obiskala. Tudi zato, ker jo je bilo sram pokazati, kako nemarno je skrbela zanje.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, da zobozdravnika obiščemo vsaj enkrat na leto, prav vsak dan, vsaj dvakrat, pa si je treba zobe umivati. Pri tem uporabljamo mehko ščetko in jo zamenjamo, ko je izrabljena. Pozorni smo tudi na izbiro paste. Vsebuje naj ustrezne koncentracije fluoridov, količina pa naj bo za grahovo zrno (s 500 ppm fluoridov) za otroke do dveh let starosti, za grahovo zrno paste s 1000 ppm fluoridov za otroke med drugim in šestim letom, od enega do dva centimetra (s 1450 ppm fluoridov) od šestega leta dalje.
Pomembno je, da za žejo pijemo vodo ter se izogibamo sladkarijam in sladkim pijačam, tudi prigrizkom med obroki. Avtorji pri NIJZ izdane knjige Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena poudarjajo t. i. Stephanovo krivuljo, ki prikazuje količino kislin, ki nastanejo, ko bakterije v zobnih oblogah razgrajujejo sladkorje iz hrane (z več vmesnimi sladkimi obroki ali brez njih). Prav te kisline namreč raztapljajo zobno površino, in začne se razvoj kariesa oziroma zobne gnilobe. Ko je v več vmesnih obrokih prisoten sladkor (piškoti, sladke pijače, sladice), so zobje precej bolj izpostavljeni raztapljanju površine zaradi delovanja kislin, kot če užijemo nesladke vmesne obroke.
»Ustna higiena je zares zelo pomembna,« je uporabnikom položila na srce. V nasprotnem, dodaja, so lahko ob vse zgornje zobe, kot je bila sama, in jih je morala zamenjati z umetnimi: »Razlog za to so slaba higiena, izogibanje zobozdravnika in pitje gaziranih pijač.« Slednje je deset let pila vsak dan. »Pred štirimi ali petimi leti pa sem začela še kaditi,« je priznala in tudi, da si vsa srednješolska leta ni umivala zob. Američanka je povedala, da so bili na zunaj videti povsem zdravi, v resnici pa so gnili. In tudi po tem, ko je videla, da je vrag odnesel šalo in da bo morala vse zobe odstraniti, je zaradi strahu pred zobozdravnikom potrebovala še nekaj časa, da ga je obiskala. Tudi zato, ker jo je bilo sram pokazati, kako nemarno je skrbela zanje.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, da zobozdravnika obiščemo vsaj enkrat na leto, prav vsak dan, vsaj dvakrat, pa si je treba zobe umivati. Pri tem uporabljamo mehko ščetko in jo zamenjamo, ko je izrabljena. Pozorni smo tudi na izbiro paste. Vsebuje naj ustrezne koncentracije fluoridov, količina pa naj bo za grahovo zrno (s 500 ppm fluoridov) za otroke do dveh let starosti, za grahovo zrno paste s 1000 ppm fluoridov za otroke med drugim in šestim letom, od enega do dva centimetra (s 1450 ppm fluoridov) od šestega leta dalje.
Za žejo pijmo vodo ter se izogibajmo sladkarijam in sladkim pijačam.
Pomembno je, da za žejo pijemo vodo ter se izogibamo sladkarijam in sladkim pijačam, tudi prigrizkom med obroki. Avtorji pri NIJZ izdane knjige Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena poudarjajo t. i. Stephanovo krivuljo, ki prikazuje količino kislin, ki nastanejo, ko bakterije v zobnih oblogah razgrajujejo sladkorje iz hrane (z več vmesnimi sladkimi obroki ali brez njih). Prav te kisline namreč raztapljajo zobno površino, in začne se razvoj kariesa oziroma zobne gnilobe. Ko je v več vmesnih obrokih prisoten sladkor (piškoti, sladke pijače, sladice), so zobje precej bolj izpostavljeni raztapljanju površine zaradi delovanja kislin, kot če užijemo nesladke vmesne obroke.
