Cink, spregledani gradnik odpornosti

Le kdo ob omembi imunskega sistema pomisli na cink? Zadnja leta je kot pomemben gradnik odpornosti kraljeval ameriški slamnik, v ospredje se je uspešno prebil tudi vitamin D, toda, ali bi zaupali preparatu s cinkom za krepitev odpornosti? In ali sploh veste, s katerimi živili ga lahko zaužijemo?

Ta pomembni mineral sodeluje pri več kot 300 različnih reakcijah in vseh pomembnih procesih organizma. Med drugim vpliva na imunski sistem in inzulin, deluje antioksidativno, pomemben je pri nastajanju testosterona, učinkuje na celice in presnovo.
»Cink ima vlogo pri presnovi kislin in baz ter ogljikovih hidratov, kognitivnih funkcijah, sintezi DNK, plodnosti in razmnoževanju, presnovi makrohranil, maščobnih kislin in vitamina A,« pojasnjuje Miran Golub, mag. farm., predsednik Lekarniške zbornice Slovenije. »Prispeva k ohranjanju zdravih kosti, las, nohtov in kože ter vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi. Prav tako ima vlogo pri delovanju imunskega sistema. Za odrasle in otroke nad 15 let znašajo priporočeni dnevni vnosi za moške 10 mg, za ženske pa 7 mg. Večje potrebe po njem imajo predvsem najstniki, nosečnice in ženske, ki dojijo.«

Cink najdemo predvsem v hrani živalskega izvora; tudi rastlinska živila ga vsebujejo nekaj malega, toda njegovo absorpcijo pogosto motijo fitati. »Cink je nujno potreben za aktivacijo številnih genov in kot kofaktor v različnih encimskih reakcijah,« nadaljuje sogovornik. »Je sestavina oziroma aktivator številnih encimov v presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in hormonov, sodeluje pa tudi pri skladiščenju inzulina in delovanju imunskega sistema. Najdemo ga v ostrigah, morskih sadežih, telečjih jetrih, piščančjih prsih, ajdi, fižolu in jajcih.«

Pri vegetarijancih večje potrebe

Marsikdo ne ve, kakšno je poslanstvo tega minerala, a pri krepitvi odpornosti igra prav pomembno vlogo, na kar v svoji knjigi Kratek vodnik za dolgo življenje opozarja tudi David B. Agus, sloviti ameriški onkolog, ki je bil dolga leta nepogrešljiva opora v boju s trdovratnim rakom Applovemu očetu Stevu Jobbsu in nekdanjemu kolesarskemu junaku Lanceu Armstrongu.
»Cink, in ne ameriški slamnik ali vitamin C, lahko edini dokazano skrajša trajanje prehlada. Če začutimo, da se nas loteva prehlad, denimo nas praska po žrelu, vzemimo cinkove pastile in jih počasi ližemo, da se postopno topijo v ustih. Če jih cele takoj pogoltnemo, nam ne bodo koristile, prav tako ne, če jih bomo zgrizli. Pijemo veliko tople tekočine, denimo čaj ali toplo vodo z medom in limono, sladko in kislo bo spodbudilo izločanje sline in čiščenje žrela, topla tekočina pa bo blažila razdraženost v ustni votlini in žrelu,« med drugim pojasni ameriški strokovnjak in raziskovalec.

»Pomanjkanje cinka se zgodi predvsem pri ljudeh, ki ne uživajo živil živalskega izvora,« pojasni Golub. »Pri vegetarijancih se lahko potrebe po tem mineralu povečajo za kar 50 odstotkov, saj lahko njihova prehrana vsebuje veliko fitinske kisline, ki zavira absorpcijo cinka.« In kako se pokaže njegovo pomanjkanje? »Pomanjkanje cinka je povezano z izgubo apetita, dermatitisom in poslabšanim delovanjem imunskega sistema. Pri hudem pomanjkanju se lahko pojavi zmanjšana zmožnost okušanja pa tudi izpadanje las, driska in nevropsihične motnje. Mogoče so tudi motnje v spolnem razvoju pri moških in zaostajanje v rasti pri otrocih. Zaloge cinka v telesu niso zelo velike, zato je treba skrbeti za njegov stalni vnos. Vsebnost cinka v posameznih organih je zelo različna, okoli 70 odstotkov ga je v kosteh, koži in laseh.« A previdno pri odmerjanju: prevelike količine cinka, več kot 40 mg na dan, lahko zmanjšajo zaloge bakra v telesu, škodujejo imunskemu sistemu in znižajo vrednosti koristnega holesterola.