NA ZDRAVJE
Cink za rast in razvoj
Z raznoliko prehrano zadostimo dnevnim potrebam; pri hudem pomanjkanju se lahko pojavijo kožne razjede, izguba las, diareja, zapoznela spolna dozorelost in impotenca.
Odpri galerijo
Cink je ključen za rast in razvoj. FOTO: Andreaobzerova/Getty Images
Cink sodeluje pri številnih procesih celičnega metabolizma in je nujno potreben za normalno rast in razvoj organizma, nevrološke in reproduktivne funkcije, celjenje ran in normalno delovanje imunskega sistema. Kot kažejo raziskave, večina ljudi s pestro in uravnoteženo prehrano ustrezno pokriva potrebe po cinku, na zadosten vnos pa morajo biti še posebno pozorni vegetarijanci.
»Pomembno vlogo ima pri rasti in razvoju telesa, potreben je za okušanje in vonjanje ter prispeva k ohranjanju zdravih kosti, vida, las, nohtov in kože. Sodeluje tudi pri vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi.« Po podatkih na portalu prehrana.si je priporočen dnevni vnos za odrasle od 7 do 10 mg, nekoliko večji za moške kot za ženske. Zgornja še dopustna meja je 40 mg, varen vnos pa lahko presežemo predvsem z nenadzorovanim uživanjem prehranskih dopolnil, opozarjajo. »Potrebe po cinku so večje pri ljudeh z gastrointestinalnimi obolenji, zaradi katerih se lahko zmanjša njegova absorpcija, vegetarijancih, katerih prehrana vsebuje več fitinske kisline, ki omejuje biorazpoložljivost cinka, zaradi česar se potrebe po vnosu lahko povečajo celo za 50 odstotkov, več ga potrebujejo tudi odvisni od alkohola, saj alkohol oziroma etanol zavira njegovo absorpcijo. Povečane potrebe po cinku imajo tudi dojenčki, otroci, najstniki, noseče in doječe ženske ter starejši odrasli,« pristavlja sogovornica z Inštituta za nutricionistiko in poudarja, da ga v običajnih okoliščinah z raznoliko prehrano zaužijemo dovolj.
Seveda so nevarni tudi preveliki odmerki cinka, opozarja sogovornica: »Preveliki vnosi so toksični. Akutna zastrupitev lahko povzroči slabost, bruhanje, izgubo apetita, bolečine v trebuhu, diarejo in glavobol, medtem ko lahko kronično preveliki vnosi vplivajo na zmanjšanje telesnih zalog bakra, omejujejo funkcije železa ter normalno delovanje imunskega sistema.« Cinka se drži sloves pomembnega zaveznika imunskega sistema in prebolevanja prehladov, kar mnoge spodbuja k uživanju prehranskih dopolnil, toda dr. Lavriševa poudarja: »Pomembno se je zavedati, da prehranska dopolnila niso zdravila. Največ koristi ima naše telo zagotovo od pestre in uravnotežene prehrane.«
Nekateri ga potrebujejo več
»Cink je vključen v več kot 100 encimatskih reakcij v telesu in ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi beljakovin, celjenju ran, zaščiti celic pred oksidativnim stresom, presnovi makrohranil ter vitamina A, kognitivnih funkcijah, sintezi DNK ter celični delitvi,« pojasnjuje dr. Živa Lavriša, univ. dipl. inž. živ. tehnol., raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko.Priporočen dnevni vnos za odrasle je od 7 do 10 mg. FOTO: Natchas/Getty Images
»Pomembno vlogo ima pri rasti in razvoju telesa, potreben je za okušanje in vonjanje ter prispeva k ohranjanju zdravih kosti, vida, las, nohtov in kože. Sodeluje tudi pri vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi.« Po podatkih na portalu prehrana.si je priporočen dnevni vnos za odrasle od 7 do 10 mg, nekoliko večji za moške kot za ženske. Zgornja še dopustna meja je 40 mg, varen vnos pa lahko presežemo predvsem z nenadzorovanim uživanjem prehranskih dopolnil, opozarjajo. »Potrebe po cinku so večje pri ljudeh z gastrointestinalnimi obolenji, zaradi katerih se lahko zmanjša njegova absorpcija, vegetarijancih, katerih prehrana vsebuje več fitinske kisline, ki omejuje biorazpoložljivost cinka, zaradi česar se potrebe po vnosu lahko povečajo celo za 50 odstotkov, več ga potrebujejo tudi odvisni od alkohola, saj alkohol oziroma etanol zavira njegovo absorpcijo. Povečane potrebe po cinku imajo tudi dojenčki, otroci, najstniki, noseče in doječe ženske ter starejši odrasli,« pristavlja sogovornica z Inštituta za nutricionistiko in poudarja, da ga v običajnih okoliščinah z raznoliko prehrano zaužijemo dovolj.
Ko ga je premalo
Prenizek vnos se kaže kot zmanjšan apetit, luščenje kože in slabši imunski odziv, pri otrocih pa tudi kot zaostanek v rasti: »Pri hudem pomanjkanju se lahko pojavijo kožne razjede, izguba las, diareja, zapoznela spolna dozorelost in impotenca ter hipogonadizem pri moških (prizadeto delovanje mod). Ob navedenih stanjih se je treba posvetovati z zdravnikom, saj so nekatera lahko odraz tudi nekaterih drugih težav ali bolezni, ne nujno pomanjkanja mikrohranil.«Kje ga najdemoCink je v živilih po večini vezan na beljakovine. Med bogatejše vire uvrščamo meso in morske sadeže, nekaj ga pa vsebujejo tudi živila rastlinskega izvora. Zelo veliko ga vsebujejo ostrige, sezamovo seme, indijski oreščki, soja, črni fižol, govedina, kakav, leča, arašidi.
Seveda so nevarni tudi preveliki odmerki cinka, opozarja sogovornica: »Preveliki vnosi so toksični. Akutna zastrupitev lahko povzroči slabost, bruhanje, izgubo apetita, bolečine v trebuhu, diarejo in glavobol, medtem ko lahko kronično preveliki vnosi vplivajo na zmanjšanje telesnih zalog bakra, omejujejo funkcije železa ter normalno delovanje imunskega sistema.« Cinka se drži sloves pomembnega zaveznika imunskega sistema in prebolevanja prehladov, kar mnoge spodbuja k uživanju prehranskih dopolnil, toda dr. Lavriševa poudarja: »Pomembno se je zavedati, da prehranska dopolnila niso zdravila. Največ koristi ima naše telo zagotovo od pestre in uravnotežene prehrane.«
