Čistijo organizem, krepijo srce

Zaradi okusa in koristi za zdravje so šparglje, eno najstarejših samoniklih kultur v Sredozemlju, cenili že v starem Rimu, ko so jih flote ladij odhajale nabirat za cesarje. Morda jim prav zato včasih pravijo cesarska zelenjava, delikatesa, ki je bila le na krožnikih premožnejših.

Šparglji so ena prvih pomladnih vrst zelenjave, ki slovi po izjemnem okusu. Ta vitka, mesnata zelenjava je siromašna s kalorijami (zato je priljubljena med tistimi, ki hujšajo, ker vsebujejo malo maščob, so primerna hrana za ljudi s povišanimi maščobami v krvi), a bogata s hranili, zato naj bo večkrat na našem krožniku. Je izvrsten vir folne kisline, vitamina skupine B, ki jih priporočajo nosečnicam in ženskam, ki razmišljajo o potomcih, in je nujen za sintezo DNK in zdravje srčno-žilnega sistema; za zdravo srce je pomemben vitamin B6, v špargljih pa so tudi kalij, magnezij in kalcij.

Flavonoidi nižajo slab holesterol in krvni tlak. So vir betakarotena, luteina in zeaksantina, ki delujejo močno antioksidativno in varujejo celice pred škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Izboljšujejo zdravje prebavnega sistema, delujejo diuretično, torej odvajajo vodo, nekoč so jih uporabljali za odpravljanje težav z otekanjem pa pri artritisu in revmatizmu.

So dober vir mangana, tiamina, riboflavina in niacina, treh vitaminov skupine B, ki sodelujejo pri pretvarjanju beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v energijo. So tudi vir železa, ključnega elementa hemoglobina, proteina, ki omogoča prenos kisika v krvi, ter vitamina K, ki je pomemben za sintezo proteina osteokalcina, ki krepi kosti, pospešuje nastajanje vezivnega tkiva, zato jih priporočajo tudi po operativnih posegih.


V njih so še vitamini A, C in E pa minerali baker, cink in selen in prehranske vlaknine, ki spodbujajo prebavo in nižajo tveganje razvoja diabetesa tipa 2. Veljajo za afrodiziak, neki zeliščar iz 17. stoletja je zapisal: "Šparglji spodbujajo poželenje pri ženskah in moških."
Sezona te mesnate zelenjave se začne aprila in traja do sredine junija; jemo lahko kuhane, dušene ali pečene, celo surove. Najboljši so divji, a tudi gojeni so slastni.