Človek je vreča vode

Voda je vse bolj pomembna dobrina, v zadnjih letih se vse več govori o njeni kakovosti. Na srečo je v primerjavi z razvitimi državami kakovost naših voda v evropskem vrhu. Kot pravijo strokovnjaki slovenske agencije za okolje, je eden od razlogov brez dvoma ta, da večina rek izvira na ozemlju Slovenije. Spremljanje kakovosti vode (monitoring) na pipi uporabnika, torej vode, ki jo pijemo in vsakodnevno uporabljamo, izvajajo na vodovodih, ki oskrbujejo več kot 93 odstotkov prebivalcev Slovenije.

Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v Sloveniji voda iz večjih vodovodov praviloma ustrezne kakovosti, na številnih manjših pa prevladuje občasno ali trajno mikrobiološko onesnaženje vode. »Najbolj problematični so vodovodi, ki oskrbujejo od 50 do 500 uporabnikov, iz katerih pije vodo okoli 100.000 prebivalcev v Sloveniji. Ogrožena so tudi oskrbovalna območja s površinsko vodo, med katere zaradi značilnih lastnosti vodnih virov uvrščamo tudi kraške vire pitne vode. Rezultati kemijskih preskusov kažejo na onesnaženost pitne vode s pesticidi in nitrati, predvsem v vzhodnem delu Slovenije.« Še vedno okoli 140.000 prebivalcev Slovenije naj ne bi imelo dostopa do javnega vodovoda in za te prebivalce ni podatkov o kakovosti pitne vode, ki jo uporabljajo.

Preprečimo dehidracijo

Voda ima za človeka zelo pomembno vlogo, saj predstavlja od 65 do 70 odstotkov njegove teže. Pri otrocih je ta delež še višji, 80 odstotkov, s starostjo pa se zmanjšuje. Njen pomen za zdravje in preživetje ljudi je neprecenljiv: človeško telo lahko brez hrane zdrži tedne, brez vode le nekaj dni. Je nepogrešljiva pri delovanju organizma, saj pomaga pri uravnavanju telesne temperature, prek krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, je v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva. Človeško telo je vreča vode, v kateri nenehno potekajo življenjski procesi v celični ali zunajcelični vodi, so zapisali na NIJZ. »Telo izgublja vodo prek kože z znojenjem, prek ledvic z urinom, prek pljuč z izdihanim zrakom in prek črevesja z iztrebki. Pri normalni aktivnosti lahko izgubimo z znojenjem do liter vode na dan, medtem ko pri enourni intenzivni vadbi ali pri visoki zunanji temperaturi izgubimo več kot liter vode na uro.


Ne podcenjujte izločanja tekočine z znojenjem tudi pri bolezni. Velike izgube vode iz telesa so možne pri driski ali pri bruhanju,« pojasnjujejo na NIJZ. Pomembno je, da izgubljeno vodo iz telesa nenehno nadomeščamo. Nekaj je v telo vnesemo s hrano, nekaj se je tvori pri presnovi hranil v telesu, a je treba vseeno večkrat na dan popiti kozarec vode. Za osnovne fiziološke potrebe, torej preživetje, naj bi zadoščalo povprečno od dva do tri litre popite vode, za otroke do 10 kg liter na dan, pravijo strokovnjaki. Zgodnji znaki, da imamo v telesu premalo vode, ki že kažejo na dehidracijo, so glavobol, utrujenost, izguba apetita, suha usta, pospešen pulz. Opazimo tudi zmanjšano napetost oziroma prožnost kože ter zmanjšano vlažnost sluznic in vdrte oči. Subjektivni znak dehidracije je žeja. Na to vplivajo okolje, starost in spol, pri otrocih in starejših se lahko pojavi zmanjšan občutek žeje. Velikokrat so najbolj ranljivi že povsem dehidrirani, kar lahko v najslabšem primeru vodi v smrt.