Da bi dobro slišali

V vsakodnevnem življenju je sluh zelo pomembno čutilo, vsekakor pa se premalo zavedamo, kako hitro ga lahko izgubimo, opozarjajo strokovnjaki. S staranjem, še bolj pa s hrupom, ki je vse okoli nas, se slabša.

Popolno izgubo ali hudo izgubo sluha lahko kaj hitro prepoznamo in ukrepamo, večje težave nastanejo pri manjših poškodbah oziroma okvarah, ki jih sami ne prepoznamo, oziroma na znake, ki bi kazali na to, da je z njim kaj narobe, nismo pozorni. Takšne okvare lahko zelo okrnijo kakovost našega življenja in precej otežijo vsakdan.

Otorinolaringologi oziroma otologi, specialisti za sluh, povedo, da težave pri postopnem izgubljanju sluha nastanejo v notranjem delu ušesa, ki ga poleg ravnotežnostnega dela tvori polžek. To je najpomembnejši del ušesa, saj valovanje spremeni v električne impulze; ti se nato po slušnem živcu prek nevronskih oziroma živčnih poti prevedejo do možganske skorje, kjer nastane zaznava zvoka.

Težava nastane, ko začnejo propadati senzorične oziroma čutne celice. Do okvare sluha oziroma naglušnosti najpogosteje pride pri zelo visokih frekvencah.
Težava je predvsem v tem, da se čutne celice niso sposobne samoobnavljati oziroma regenerirati, in ko se okvarijo, to pomeni večinoma trajno izgubo sluha.

Znaki izgube sluha

Znaki, ki kažejo na to, da je z našim sluhom nekaj narobe, se kažejo na različne načine. Najpogosteje opazimo, da se težko sporazumevamo v okoljih, kjer je več hrupa, denimo v gostilni, kavarni, pisarni, kjer je več ljudi in se pogovarjajo oziroma več ljudi istočasno govori.

Na okvaro kaže tudi potreba, da izgovorjeno še enkrat ali večkrat ponovimo in da se zdi, da vse več ljudi govori nerazumljivo oziroma momljajo nekaj sebi v brado in govorijo tako, da jih je težko razumeti. Tudi težje spremljanje televizije ali radijskih programov, ne da bi zvišali ton, kaže na to, da ni vse v najboljšem redu. Precej pogosta znaka izgubljanja sluha oziroma naglušnosti sta, da nam šumi v enem ali obeh ušesih in da moramo pri pogovarjanju s kom brati z njegovih ustnic, da ga razumemo.

Vsakršno slabšanje sluha lahko hitro privede do številnih drugih težav, za katere seveda ne vemo, da je vzrok prav to. Stanje lahko pripelje do vznemirjenosti, živčnosti, tudi tega, da se začnemo izogibati pogovorom oziroma druženju z drugimi, lahko se celo povsem umaknemo iz socialnega okolja, to pa nemalokrat za sabo potegne še številne druge težave, ki sčasoma lahko vodijo do resnejših bolezni, denimo depresije.

Otorinolaringologi zato opozarjajo, da smo na svoj sluh pozorni ter da takoj, ko opazimo katerega od navedenih znakov, naredimo preizkus, kako dobro sploh slišimo. Najbolje je, da o tem spregovorimo z osebnim zdravnikom, da nas bo po potrebi napotil na nadaljnje preiskave.

Preventiva

Pri okvari sluha si lahko pomagamo s slušnimi aparati, ki so že tako tehnološko napredni in prijazni do uporabnika, da jih lahko vsakdo brez težav uporablja, poleg tega se lahko prilagodimo določenim situacijam, v katerih pričakujemo oteženo sporazumevanje. Vsekakor razloga, da bi zaradi naglušnosti ostajali doma oziroma se povsem izolirali od okolja, ni.
Najbolje seveda je, da delujemo preventivno, torej sluh zaščitimo pred hrupom oziroma se izogibamo prostorom in situacijam, kjer je preglasno.


Vedeti moramo, da človeško uho ni prilagojeno za industrijski hrup, za poslušanje preglasne glasbe prek slušalk, ko jakost brez težav preseže 100 dB, previdni moramo biti na koncertih ali športnih prireditvah. Zdravniki pravijo, da je treba poskrbeti, da znova slišimo – ne glede na to, kaj povzroči izgubo sluha. In danes je možnosti za to res veliko.