Da se poleti kaj ne zaplete ...

Kot je znano, zdrav organizem s svojim zapletenim sistemom osrednjega živčevja vzdržuje stalno telesno temperaturo okrog 37 stopinj Celzija. Večina ljudi se tako najbolje počuti pri temperaturi okolja med 20 in 27 stopinjami Celzija, ko je relativna vlažnost od 35- do 60-odstotna. V večji vročini, vlažnosti, brezvetrju in sopari se začne telo segrevati in narašča notranja temperatura. Ker pa je za organizem pomembno, da ohranja stalno temperaturo, notranji »termostat«, ki ga uravnava osrednje živčevje, aktivira različne mehanizme za ohlajanje. Poveča se znojenje, razširijo se tudi krvne žile. Srce je zaradi tega bolj obremenjeno, kar lahko povzroči zdravstvene težave.

Mlajši zdravi imajo učinkovitejše ohlajevalne mehanizme kot starejši, čeprav zdravi posamezniki. Pri srčnih in žilnih boleznih se stanja in ogroženost zaradi velike vročine zelo razlikujejo in to narekuje tudi previdnostne ukrepe – v domačem okolju razmeram prilagojen življenjski slog, pred načrtovanim počitnikovanjem in daljšimi potovanji pa upoštevanje zdravniških nasvetov in priporočil.

Hidracija je v vročih dneh zelo pomembna. FOTO: Wavebreakmedia Getty Images/istockphoto

Kako je z zdravili?

To je še posebej pomembno za tiste, ki se zdravijo z več različnimi zdravili, kar je pogosto pri starejših s kroničnimi boleznimi. Zanje je tudi zelo priporočljivo, da se posvetujejo s farmacevtom, ki jim bo strokovno svetoval tako glede jemanja predpisanih zdravil kot vsebine potovalne lekarne, v kateri naj bodo vsa zdravila v omotu, ustrezno zavarovana pred neugodnimi zunanjimi vplivi, kot so vročina, neposredna sončna svetloba in drugo. Bolniki s kroničnimi boleznimi naj bi imeli predvsem med potovanji pri sebi seznam vseh zdravil, ki jih redno uživajo, po nasvetu zdravnika pa morda tudi zadnji izvid kardiologa in kontaktne podatke izbranega zdravnika.

»Pomembno je, da bolniki zdravila tudi v poletnih mesecih jemljejo redno. Pri tem naj bodo pozorni na odvajanje vode in vrednosti krvnega tlaka. Zaradi čezmernega potenja in s tem povezane izgube telesnih tekočin se lahko zniža krvni tlak, manjše je tudi odvajanje vode. V takem primeru se je treba posvetovati z osebnim zdravnikom, ki se lahko izjemoma odloči prehodno zmanjšati odmerke zdravil za zniževanje krvnega tlaka in zdravil za odvajanje vode,« poudarja specialistka interne medicine Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. Ob tem tudi spomni, kako lahko v teh mesecih predvsem starejši ter srčni in žilni bolniki nekoliko prilagodijo življenjski slog, da bi bilo tudi zanje poletje znosno in bi ga preživeli aktivno v okviru danih možnosti.

»Predvsem je treba poskrbeti, da je v bivalnih okoljih hladno. Prostore zračimo ponoči ali zgodaj zjutraj, nato čez dan oken ne odpiramo več in prostore zatemnimo. Uporabljamo ventilatorje ali klimatsko hlajenje, lahko pa se večkrat čez dan tudi osvežimo s hladnejšo prho. Če ti ukrepi ne zadoščajo, se lahko vsaj v najbolj vročih urah dneva umaknemo v javne prostore, ki so klimatsko hlajeni, na primer knjižnice ali trgovske centre. Oblačila naj bodo ohlapna, svetla in zračna. Tudi obutev naj bo takšna, ki diha. Pri gibanju na prostem je priporočljivo nositi pokrivalo – klobuk ali kapo – ter sončna očala. Hrana naj bo lahka in lahko prebavljiva, na primer solate, juhe, sadje. Izogibamo se alkoholnim in kofeinskim napitkom, saj ti povzročijo še dodatno odvajanje vode iz telesa. Zaradi čezmernega potenja je priporočljivo spiti več tekočine kot običajno.« Kot še dodaja, je tudi bolnikom s srčnim popuščanjem, ki imajo sicer zaradi svoje bolezni omejen vnos tekočin, v poletni vročini dovoljeno popiti nekaj več. V najbolj vročem delu dneva, to je med 11. in 16. uro, je priporočljiv počitek v hladnem prostoru, gibanju na prostem pa se je bolje izogibati. Tudi za potovanje se je najbolj primerno odločiti zjutraj ali zvečer. Če je le mogoče, je treba avtomobil parkirati v senci ali pokriti garaži. Izogibali naj bi se čakanju na javni prevoz kje na odprtem ter v gneči, če ni urejenega pokritega prostora ali vsaj nadstreška.

Pri vseh aktivnostih, ki naj bi se jih v poletnem času lotevali v zgodnji jutranji svežini, je koristno upoštevati nasvete zdravnikov. FOTO: Shutterstock

Skrb za srce ne pomeni poletne pasivnosti

Poleti se velikim telesnim naporom izogibamo, po besedah zdravnice pa naj to ne bo razlog, da bi povsem opustili telesno dejavnost. Priporočljiva je lahka vadba, najraje hoja, in to le v hladnejših urah dneva, predvsem zgodaj zjutraj, lahko pa tudi pozno zvečer. Za gibanje v naravi je treba izbirati senčna območja in poskrbeti za pogostejše premore med vadbo, ki naj bo tudi manj intenzivna kot običajno. Če poletne mesece preživljamo ob vodi, je plavanje primerna oblika telesne vadbe, vendar tudi tukaj veljajo vsa omenjena priporočila. Poleg tega v vodo ne hodimo pregreti in ne plavamo predaleč od obale. Vedno poskrbimo za ustrezno zaščito kože pred sončnimi žarki.

Voda ob žeji in tudi vmes

Zelo pomembno je zadostno uživanje tekočine pred, med vadbo in po njej. Pri tem velja, da pijemo tudi, če žeje ne občutimo, količina zaužite tekočine pa naj bo nekoliko večja kot običajno. A kakšne so okvirne priporočljive vrednosti za vnos vode čez poletje, ko so potrebe po hidraciji organizma večje? S tem se je mogoče seznaniti v okviru že znanega projekta Veš, kaj ješ, v katerem kot partner v koordinaciji Zveze potrošnikov Slovenije sodeluje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Strokovnjaki tudi v omenjenem projektu opozarjajo, da moramo biti v vročih dneh še posebej pozorni na to, da pijemo dovolj vode. Že ob manjši izgubi telesnih tekočin se naše telesne sposobnosti in kognitivne funkcije lahko pomembno zmanjšajo. Glavna sestavina človekovega telesa je namreč voda, predstavlja približno 60 odstotkov telesne mase. Čez dan telesno tekočino izgubljamo z izločanjem urina in blata, znojenjem ter z izdihanim zrakom. Da bi izgubo nadomestili in dosegli vodno ravnovesje, poskrbimo s pijačo in hrano; največ vode, to je okoli 70 do 80 odstotkov skupnega vnosa, v telo vnesemo s pitjem pijač.

Od štirih kozarcev do dveh litrov vode na dan

Kot priporočajo strokovnjaki, je v toplejšem času za ustrezno hidracijo organizma čez dan primerno popiti naslednje količine vode:

• otroci v starosti od 1 do 3 let: 4 kozarce po 2 dl vode, to je skupaj 0,8 l/dan;

• otroci v starosti med 4 in 9 let: 5 kozarcev, torej 0,95 l/dan;

• otroci v starosti med 10 in 14 let: 6 kozarcev oziroma 1,25 l/dan;

• mladostniki, stari 15 let ali več in odrasli: 7 kozarcev in pol oziroma skupaj liter in pol vode ali po potrebi tudi več.

Po strokovni razlagi manjši delež vode, okoli 20 do 30 odstotkov skupnega vnosa, zaužijemo s hrano. Na skupni vnos tekočine pa pomembno vpliva tudi uživanje živil z večjo vsebnostjo vode, kot sta sadje in zelenjava, poleti na primer lubenice, pa mleko in mlečni izdelki, juhe in druge jedi »na žlico«. V vročih dneh se potrebe po tekočini povečajo, vendar niso vedno enake, temveč odvisne od več dejavnikov. Navedene potrebe po vnosu tekočin se povečajo pri večji temperaturi ozračja, povečani telesni dejavnosti, različnih bolezenskih stanjih.

Stvari se hitro spremenijo na primer zaradi bruhanja ali driske. Zato je pomembno prisluhniti telesu, se opazovati in preprečiti nastanek dehidracije, torej stanja, ko organizmu primanjkuje tekočine. To se pokaže z močno žejo, zmanjšanim uriniranjem, s suhimi ustnicami, glavobolom, utrujenostjo. Pri hujši stopnji dehidracije se lahko pojavijo omotica, zmedenost, razdražljivost, padec krvnega tlaka, pospešeno bitje srca. Stanje hidracije lahko ocenimo tudi po barvi urina. Pri zdravih osebah velja, da temnejša ko je barva urina, bolj organizem trpi zaradi hidracije, torej premajhne preskrbljenosti s tekočino.

Večkrat po malem …

Strokovnjaki, ki sodelujejo v omenjenem projektu Veš, kaj ješ, tako svetujejo, da je treba za zadostno hidracijo piti čez dan večkrat po malem, in kot se večkrat omenja, ne le takrat, ko občutimo žejo. Priporočljivo je usvojiti koristno navado, da s seboj nosimo bidon z vodo ali nesladkanim čajem, da bi imeli pijačo vedno pri roki. To naj velja vse leto, še posebej pa poleti. Okus vode si lahko popestrimo z dodatkom limoninega soka, narezanega sadja ali zelišč. Ob večji izgubi vode zaradi telesne dejavnosti ali driske oziroma bruhanja potrebam po tekočini ni mogoče zadostiti zgolj s pitjem vode. Takrat je priporočljivo – najbolje po posvetu s farmacevtom ali drugim strokovnjakom – zaužiti rehidracijski napitek.