Daljše življenje darovanega srca

Tehnološki napredek dela prave male čudeže tudi pri transplantaciji srca. Pred dnevi so si kirurgi v innsbruškem kliničnem centru na avstrijskem Tirolskem pri prevozu doniranega srca pomagali s posebno napravo, ki omogoča stalno delovanje tega organa.

Z drugimi besedami to pomeni, da je ta votla mišica ves čas oskrbljena s krvjo in kisikom ter da tudi ves čas utripa. Tamkajšnja srčna kirurginja Julia Dumfarth je razložila, da je največja prednost te naprave to, da lahko ves čas opazujejo oziroma nadzorujejo delovanje srca, kar pri tradicionalnem transportu ni mogoče. Ta namreč poteka tako, da darovani organ postavijo v sterilno škatlo in ga obdajo z ledom, nato pa se začne bitka s časom, saj je treba srce v bolnišnico, kjer bo transplantacija opravljena, nujno pripeljati v petih urah. V primeru najsodobnejše naprave te skrbi odpadejo, saj srce po njeni zaslugi še naprej lahko deluje dlje. O tem so se lahko prepričali tudi v innsbruški bolnišnici, kjer so uspešno opravili transplantacijo srca pri pacientu. Ta je na novo srce čakal kar dve leti, kmalu pa bo z njim že lahko zapustil bolnišnico.

V največji slovenski bolnišnici, UKC Ljubljana, so nam povedali, da takšne naprave, ki bi med transportom zagotavljala nemoteno delovanje srca, nimajo. A da nakup načrtujejo že dlje. »Cena je približno 350.000 evrov, poleg tega je ob vsakem transportu treba zagotoviti še set za enkratno uporabo, kar vsakič znese dodatnih 50.000 evrov. Ta sredstva skupaj s Slovenija-transplantom zbiramo že dlje,« so nam odgovorili v bolnišnici. Dodali so, da naprava omogoča daljši transport srca, čas se podaljša na osem ur. »Z napravo bi v Sloveniji transplantirali tri dodatna srca vsako leto. Že zdaj je Slovenija po številu srčnih transplantacij prva na svetu, opravimo jih namreč med 25 in 33 na leto.«

Darujte še pred smrtjo

Direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplanta prim. Danica Avsec, dr. med., spec. anest., svetnica, je v lanskem pogovoru za Novice povedala, da smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami glede števila darovanj organov po smrti »absolutno v zgornji polovici najuspešnejših držav, s tem da moramo vedeti, da tudi v Evropi nimajo v vseh državah lastnega sistema za zdravljenje s presaditvijo, kaj šele v svetu«.

Za darovanje organov po smrti se lahko odločite s podpisom izjave Sem darovalec, ki jo je mogoče oddati tudi elektronsko. »Zbrali smo precej več izjav, kot jih je bilo pred to možnostjo, a vendar je še prostor za izboljšanje in povečanje števila opredelitev,« nam je še pojasnila direktorica Slovenija-transplanta in dodala, da se v vsakem primeru, ko je možnost darovanja organov po smrti, pogovorijo z družino oziroma osebami, ki so bile umrlemu blizu.

»Pogovor je za člane družine oziroma bližnje precej lažji, če je znana volja umrlega. Zato sklepamo, da zelo veliko pomeni, če ob priliki steče pogovor v družini o tem, kaj menimo o lastnem darovanju, ne le o darovanju na splošno. V pogovorih s svojci nam kljub majhnemu vpisu v register v 80 odstotkih vendarle uspe doseči soglasje za darovanje,« je sklenila.