Debelejši za dva kilograma

V najbolj prazničnem mesecu leta se v povprečju zredimo za dva kilograma: pojemo namreč več nezdrave hrane, sladkorja in popijemo več alkohola. Jedi z veliko kalorijami imajo majhen volumen, želodec se z njimi ne napolni zlahka, zato želodčna in črevesna stena ne pošljeta signala, da sta polna, naravni občutek sitosti zataji. Poleg tega hrana, ki ima veliko maščobe in sladkorja, vsebuje malo vlaknin, kar negativno vpliva na prebavo in lahko nemalokrat vodi do zaprtja. »Občutek imamo, da nam je hrana obležala v želodcu, pojavijo se napihnjenost, napenjanje, krči in bolečine v želodcu, kislo spahovanje, vračanje želodčne kisline v požiralnik (refluks) in zaprtje,« pravi mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Sekcije javnih lekarniških zavodov pri Lekarniški zbornici Slovenije. Svetuje, da si postavimo omejitev, koliko bomo pojedli, in se tega držimo.


Praznične dietne pregrehe lahko poslabšajo tudi stanje številnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in pljuč, da o zamaščenih jetrih niti ne govorimo. Zamaščena jetra so bolezen, pri kateri se v jetrih nabere več maščobnih celic, kot bi jih smelo biti. Nekoč je veljalo prepričanje, da imajo zamaščena zgolj tisti, ki popijejo preveč alkohola, a podrobnejše analize so pokazale, da ni kriv le alkohol. »Jetra morajo vsak dan opraviti več kot 500 funkcij v telesu, če so obremenjena z najrazličnejšimi strupi ali čezmerno zamaščena, vseh teh nalog ne morejo opraviti,« pravi Potočnik Benčičeva. Na seznamu prednosti razgradnja maščob ni pri vrhu. Zamaščenost jeter spodbujajo tudi stres, vplivi iz okolja, kajenje, uživanje določenih tablet, nepravilno prehranjevanje, uživanje sladkih pijač, premalo gibanja, dodaja Potočnik Benčičeva in še, da ima zamaščena jetra kar 25 odstotkov Slovencev. »Med prazniki je tveganje za preobremenitev želodca in jeter še večje, zato svetujemo zmernost pri hrani in pijači. Tudi zdrava hrana je lahko dobra, včasih zahteva le nekaj več časa za pripravo,« še svetuje.