Debelost je težko zdraviti
Z debelostjo se sooča okoli 20 odstotkov slovenskih odraslih, kar 40 odstotkov pa jih je čezmerno hranjenih. Debelost, ki je bila osrednja tema nedavne 16. konference preventive za odraslo populacijo, ostaja javnozdravstveni problem, ki mu stroka zadnja leta namenja veliko pozornosti. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, so v zadnjih letih s številnimi projekti in aktivnostmi okrepili izvajanje preventivne dejavnosti tako v ambulantah družinske medicine kot v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so marsikje že prerasli v centre za krepitev zdravja.
Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko Slovenija z okrepitvijo primarne preventive preprečila na tisoče novih primerov raka do leta 2050; kar 6714 novih primerov bi lahko preprečili, če bi dosegli cilje iz Strategije brez tobaka, zmanjšanje porabe alkohola bi lahko ublažilo breme raka za 529 primerov, dodatnih 1059 pa bi jih preprečili, če bi zmanjšali pojav čezmerne telesne teže in debelosti. V te številke pa niso zajeti preprečeni primeri bolezni srca in ožilja in drugih kroničnih bolezni, pri katerih so kajenje, alkohol in čezmerna telesna teža ključni dejavniki tveganja, še dodajajo na ministrstvu za zdravje.
20 odstotkov slovenskih odraslih je debelih.
Več težav pri dečkih
Ne pozabimo, tudi otroška debelost je eden ključnih javnozdravstvenih izzivov za prihodnja desetletja, še posebno za generacije otrok in mladostnikov, na katere je najbolj vplivalo obdobje covida-19, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Po podatkih SLOfit je bilo v Sloveniji v šolskem letu 2021/22 čezmerno težkih 18,2 odstotka fantov, z debelostjo jih je živelo 6,2 odstotka in z morbidno debelostjo 1,8 odstotka. Pri dekletih so ti deleži nekoliko nižji, 16,7 odstotka za čezmerno prehranjenost, 4,7 odstotka za debelost in 1,4 za morbidno debelost. Težave so izrazitejše pri socialno-ekonomsko ranljivejših.
Debelost je bolezen, ki jo je težko zdraviti. Otroci, ki so danes čezmerno težki ali živijo z debelostjo, bodo najverjetneje z izzivom obvladovanja debelosti vstopili v odraslo dobo ter na trg dela, še poudarjajo na NIJZ. Bolj verjetno se bodo v procesu staranja srečali s sarkopenično debelostjo in zgodnejšim pojavom krhkosti in zato slabšo kakovostjo življenja.
Strokovnjaki še ocenjujejo, da bodo z debelostjo povezane bolezni – sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka – pričakovano življenjsko dobo v državah OECD skrajšale za povprečno 2,7 leta.
Težave so izrazitejše pri socialno-ekonomsko ranljivejših.