Zaskrbljujoči podatki: debelost še narašča
Danes živimo v debelilnem okolju – to je okolje, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne porabe. To pomeni, da je ponudba hrane taka, da lahko hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, obenem pa zaradi današnjega sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo,« na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na kratko opišejo eno od sodobnih težav ljudi iz razvitih držav sveta. Slovenija pri tem ni izjema: »Tudi v Sloveniji smo še vedno priča naraščanju prekomerne telesne teže in debelosti tako pri odraslih kot pri otrocih in mladostnikih, ki pa se v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu umirja. Debelost je pogostejša pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim položajem in pričakujemo, da se bodo neenakosti še povečevale.«
Med ključne probleme previsokega energijskega vnosa štejemo tudi čezmerno uživanje sladkorja.
Najpogosteje uporabljeno merilo prekomerne prehranjenosti je indeks telesne mase (ITM). O normalni prehranjenosti govorimo takrat, ko se ta indeks giblje med 18,5 in 24,9 kg/m2, o čezmerni pa, ko je med 25 in 29,9 kg/m2. Vse, kar je več kot 30 kg/m2, je debelost. Kot izhaja iz posodobljenih podatkov o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah, ki jih je maja letos predstavil NIJZ, so se pri kazalniku delež oseb, ki so čezmerno prehranjene ali debele (gre za razmerje med številom oseb z ITM≥25,0 in številom vseh oseb, ki so odgovorile na anketni vprašalnik, pomnoženo s 100), najslabše izkazali prebivalci iz posavske statistične regije: čezmerno prehranjenih ali debelih je bilo tam 65,40 odstotka. Najbolje so za zdravje, vsaj glede na telesno težo, poskrbeli v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je kazalnik znašal 49,70 odstotka.
Debelost je tveganje za zdravje
Na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si poudarjajo, da je normalna telesna masa ključna za ohranjanje zdravja, saj sta tako prenizka kot prekomerna telesna masa povezani z mnogimi tveganji za zdravje. »Za ohranjanje telesne mase je ključno ravnovesje med porabo in vnosom energije. Pri zagotavljanju hranilne in energijske uravnoteženosti prehrane in telesne dejavnosti nam pomagajo tudi priporočila za vnos posameznih skupin živil. Med zelo priporočene skupine živil, katerih uživanje bomo glede na trenutno stanje morali povečati, sodijo zelenjava in sadje, polnozrnati žitni izdelki in ribe, bogate z maščobnimi kislinami omega-3,« poudarjajo.
Prekomerna telesna masa in debelost sta, kot dodajajo, povezani s povečanim tveganjem za nastanek komponent metabolnega sindroma, sladkorne bolezni tipa II, povišanega krvnega tlaka, visokega krvnega holesterola, zamaščenosti jeter in povezanih stanj. »Prekomerna telesna masa nujno ne pomeni tudi zadostne oskrbljenosti s hranili, saj je energijsko bogata prehrana pogosto revna z vitamini in minerali,« poudarjajo. Tudi prenizka telesna masa predstavlja tveganje za zdravje, dodajajo: ob premajhnem vnosu hranil telo ne dobi vseh snovi, potrebnih za rast oziroma normalno delovanje, hkrati pa prenizke zaloge maščobe (energije) v telesu predstavljajo tveganje, če pride do bolezenskih stanj, ko je začasno omejena zadostna oskrba telesa s hrano.
Energijsko bogata prehrana je pogosto revna z vitamini in minerali.
Debelosti se lahko rešite s povečano fizično aktivnostjo in zdravo ter uravnoteženo prehrano, energijski vnos lahko zmanjšate predvsem na račun zmanjšanega uživanja energijsko bogatih živil. »K vnosu energije največ doprinesejo maščobe, ki na gram vsebujejo največ energije, in ogljikovi hidrati. Prebivalci Slovenije kljub trendu zmanjševanja maščob v prehrani teh še vedno zaužijejo preveč. Med ključne probleme previsokega energijskega vnosa štejemo tudi čezmerno uživanje sladkorja – predvsem med otroki in mladostniki, saj njihov vnos presega priporočila za 60 odstotkov. Večina sladkorja izvira iz pijač z dodanim sladkorjem, sladkarij, peciva in slaščic – živil, ki se otrokom in mladostnikom tudi zelo agresivno oglašujejo,« še dodajajo na portalu Prehrana.si.