KONEC LETA
December ni vedno pravljičen
December je čas veselja, a tudi osamljenosti, tesnobe; vzemite si čas za svoje bližnje in zase, postanite človek, ki pomaga.
Odpri galerijo
Premagajte osamljenost, družite se, postanite človek, ki pomaga pomoči potrebnim. FOTO: Guliver/Getty Images
Konec leta ljudje pričakujemo različno: za nekatere je to čas veselja, dobre volje in prešernosti, za druge obdobje, ko se jih lotevajo tesnoba, depresija in osamljenost ter druge težave, ker se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo veseliti.
Mnogi tedaj še bolj občutijo, kako sami so oziroma da se pričakovanja novega leta nimajo s kom veseliti. Osamljenost, potrtost in še katero negativno čustvo gredo z roko v roki s prazničnim veseljem, pravi Ksenija Širnik, mag. psihoterapevtske znanosti, ki deluje v zasebni praksi v Ljubljani. »Kolikor močnejše je bleščanje, toliko več je sence, in mnogi se ob evforiji okolice srečajo s spoznanjem, da je njihovo življenje veliko bolj prazno in osamljeno, kot bi si želeli.
Da morda nimajo nikogar, s komer bi preživeli 'čarobni' božični večer in preplesali najdaljšo noč v letu, da življenje na neki drugi način ni bilo ravno milostno z njimi, da jih je morda prikrajšalo za zdravje, službo, dom ... Take grenke misli lahko prinesejo občutke žalosti in bolečine, še zlasti za tiste, ki so vse to kdaj imeli, a izgubili, so prazniki lahko vzvod, ki vsakič znova naplavi spomine.«
Sogovornica pravi, da se takšnemu razmišljanju in negativnim mislim med prazniki vsaj delno lahko izognemo tako, da se v teh dnevih zavestno poskušamo več družiti. Morda lahko pokličemo katerega starega znanca in prijatelja, s katerim že nekaj časa nismo v stiku, in se dogovorimo za srečanje. Še bolje je, da se odločimo komu pomagati, na kakršen koli način. »Eno od najmočnejših 'antidepresivov' za občutek osamljenosti je altruizem, prostovoljstvo.
To je pomemben terapevtski faktor v procesu reševanja osebnostnih težav, ljudje potrebujemo občutek, da smo nekomu potrebni in koristni. Že Viktor Frankl je govoril, kako je za občutek smisla življenja pomembno, da presežemo sami sebe, da se fokusiramo na nekoga ali nekaj zunaj svojega življenja. In decembrski prazniki so sijajna priložnost, da se iz osebe, ki potrebuje pomoč, prelevimo v osebo, ki pomaga. Da doživimo radost dajanja, posebne vrste veselja in občutka smisla, ki ga to prinaša.«
Širnikova pravi, da je morda prav praznovanje božiča, ki ga Slovenci pred leti nismo bili navajeni, prineslo v to bolj ali manj pristno odo zabavi in veselju malce umirjenosti in uravnoteženosti.
Vsaj tistim, ki znajo vzeti ta čas tudi kot trenutke za umirjanje in pristen stik s sabo in bližnjimi, za umik vase in pogled v svoje globine ter nekakšno refleksijo trenutka, v katerem so v življenju, za biti bolj kot za imeti. In s pogledom, obrnjenim navznoter, so prazniki prav gotovo lahko napolnjeni s trenutki veselja in pristne radosti.
Premagajte osamljenost, družite se, postanite človek, ki pomaga pomoči potrebnim. FOTO: Guliver/Getty Images
Mnogi tedaj še bolj občutijo, kako sami so oziroma da se pričakovanja novega leta nimajo s kom veseliti. Osamljenost, potrtost in še katero negativno čustvo gredo z roko v roki s prazničnim veseljem, pravi Ksenija Širnik, mag. psihoterapevtske znanosti, ki deluje v zasebni praksi v Ljubljani. »Kolikor močnejše je bleščanje, toliko več je sence, in mnogi se ob evforiji okolice srečajo s spoznanjem, da je njihovo življenje veliko bolj prazno in osamljeno, kot bi si želeli.
Kdaj po pomoč
Pri večini praznične težave, tudi tesnoba, osamljenost in depresija, že v prvem mesecu novega leta minejo. Če se naše počutje nadaljuje, če najmanj dva tedna skupaj doživljamo razpoloženja, ki jih lahko označimo kot simptome depresije, je treba poiskati strokovno pomoč, pravi Ksenija Širnik.
Pri večini praznične težave, tudi tesnoba, osamljenost in depresija, že v prvem mesecu novega leta minejo. Če se naše počutje nadaljuje, če najmanj dva tedna skupaj doživljamo razpoloženja, ki jih lahko označimo kot simptome depresije, je treba poiskati strokovno pomoč, pravi Ksenija Širnik.
Da morda nimajo nikogar, s komer bi preživeli 'čarobni' božični večer in preplesali najdaljšo noč v letu, da življenje na neki drugi način ni bilo ravno milostno z njimi, da jih je morda prikrajšalo za zdravje, službo, dom ... Take grenke misli lahko prinesejo občutke žalosti in bolečine, še zlasti za tiste, ki so vse to kdaj imeli, a izgubili, so prazniki lahko vzvod, ki vsakič znova naplavi spomine.«
Čas za razmislek o sebi
Sogovornica pravi, da se takšnemu razmišljanju in negativnim mislim med prazniki vsaj delno lahko izognemo tako, da se v teh dnevih zavestno poskušamo več družiti. Morda lahko pokličemo katerega starega znanca in prijatelja, s katerim že nekaj časa nismo v stiku, in se dogovorimo za srečanje. Še bolje je, da se odločimo komu pomagati, na kakršen koli način. »Eno od najmočnejših 'antidepresivov' za občutek osamljenosti je altruizem, prostovoljstvo.
To je pomemben terapevtski faktor v procesu reševanja osebnostnih težav, ljudje potrebujemo občutek, da smo nekomu potrebni in koristni. Že Viktor Frankl je govoril, kako je za občutek smisla življenja pomembno, da presežemo sami sebe, da se fokusiramo na nekoga ali nekaj zunaj svojega življenja. In decembrski prazniki so sijajna priložnost, da se iz osebe, ki potrebuje pomoč, prelevimo v osebo, ki pomaga. Da doživimo radost dajanja, posebne vrste veselja in občutka smisla, ki ga to prinaša.«
Širnikova pravi, da je morda prav praznovanje božiča, ki ga Slovenci pred leti nismo bili navajeni, prineslo v to bolj ali manj pristno odo zabavi in veselju malce umirjenosti in uravnoteženosti.
Vsaj tistim, ki znajo vzeti ta čas tudi kot trenutke za umirjanje in pristen stik s sabo in bližnjimi, za umik vase in pogled v svoje globine ter nekakšno refleksijo trenutka, v katerem so v življenju, za biti bolj kot za imeti. In s pogledom, obrnjenim navznoter, so prazniki prav gotovo lahko napolnjeni s trenutki veselja in pristne radosti.
