Dehidracija je lahko smrtna

Dehidracija je zelo velika nevarnost za naše telo poleti, zadostno uživanje tekočine je ključno za vzdrževanje ustreznega ravnovesja. Ne pozabimo, kar dve tretjini odraslega človeka sestavlja voda, že blaga izsušitev pa lahko bistveno zmanjša telesne in umske sposobnosti.

»Zato svetujemo, da odrasli v povprečju zaužijejo od 2 do 2,5 litra vode oziroma nesladkane pijače na dan. Tudi otroci naj zaužijejo dovolj tekočine, za to morajo poskrbeti njihovi starši,« poudarja Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije. Ne smemo pozabiti na starejše: ti pogosto niso sposobni tako dobro uravnavati telesne temperature, tako kot mlajši, žeje pa velikokrat sploh ne čutijo in zato premalo pijejo: »Tveganje za dehidracijo je zato občutno večje. Po drugi strani morajo biti srčni bolniki in bolniki s kronično ledvično boleznijo pozorni, da v telo ne vnesejo preveč tekočine, saj lahko ta pri njih zastaja. Ključno je posvetovanje z zdravnikom ali farmacevtom. Pri zdravem odraslem ima lahko dehidracija za posledico glavobol, utrujenost in zaprtost, pri posameznikih z zdravstvenimi težavami, otrocih in starostnikih pa so posledice lahko še hujše. Zato je hidracija nujna.«
 

Razdražljivost, vrtoglavica

Znaki se pokažejo glede na delež pomanjkanja vode v telesu. Blago tako občutimo kot žejo in opazimo zmanjšano količino izločenega urina, ta je bolj koncentriran in rumen. »Ljudje so tudi bolj razdražljivi, imajo glavobol in suha usta,« nadaljuje sogovornik.


»Značilna je vrtoglavica, ki je močnejša predvsem pri naglem vstajanju. Pri srednji do hudi dehidraciji se prekine izločanje urina, pojavijo se mišični krči, poveča se frekvenca bitja srca in dihanja. Zviša se lahko telesna temperatura zaradi onemogočenega potenja. V tem stanju ima človek udrte oči in zmanjšan turgor kože oziroma koža izgubi prožnost in je videti uvela. Pri zelo hudi dehidraciji se lahko zgodi delirij, izguba zavesti, zaradi česar je ogroženo življenje. Pri teh znakih je nujna zdravniška pomoč. Pri blagi dehidraciji je najbolj učinkovito nadomeščanje vode s pitjem tekočine in preprečitev nadaljnjega izgubljanja vode. Pri hujših primerih je poleg vode potrebna rehidracija z oralno rehidracijsko raztopino, ki je na voljo v lekarnah. Tako se nadomestijo izgubljeni elektroliti. Če je potrebno bolnišnično zdravljenje, nadomeščamo tekočine v obliki intravenske infuzije in glede na izvide krvnih preiskav po potrebi še elektrolite.«


Skrb za zadosten vnos tekočine naj bo torej v prihajajočih mesecih na prvem mestu, sploh pa naj bodo pozorni tisti, ki se tudi med visokimi temperaturami ne odpovejo rekreaciji, še sklene Golub: »Pomembno je, da telesno aktivnost omejimo na jutranje ali večerne, hladnejše ure. Zelo pomembno je, da posameznik, ki se tudi v vročini ukvarja z vadbo, skrbi za vnos dovolj tekočine; telo je treba hidrirati pred treningom, po njem, pa tudi sicer čez dan. Športniki naj bi spili pol litra vode eno uro pred vadbo in okoli dva decilitra po njej.«