Dejavni proti kapi
Gibanje je ena od zanesljivih poti do zdravja, zato je geslo letošnjega svetovnega dneva možganske kapi Bodi dejaven. Spodbuja nas, da izkoristimo moč gibanja in športa za preprečevanje možganske kapi in okrevanje po njej.
Kot je pojasnila Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je možganska kap najpogostejša nevrološka bolezen. V Sloveniji jo vsako leto doživi več kot 4000 ljudi, pogosteje starejši, lahko pa se pojavi tudi pri mlajših. Dobra desetina bolnikov umre, približno polovica ostane pomembno nevrološko oškodovana.
Možganska kap je huda bolezen, ki povzroči motnje zaznavanja, gibanja, čutenja, sporazumevanja, vedenja, čustvovanja in mišljenja. Pri znakih kapi je ključno takojšnje ukrepanje (v okvirčku), ne smemo pa pozabiti, da lahko možgansko kap v veliki meri preprečimo, če poznamo dejavnike tveganja, to so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, visoka raven holesterola, debelost, nekatere motnje srčnega ritma, neurejen življenjski slog, depresija in škodljive navade.
Poznate znake?
Zelo pomembno je, da znake možganske kapi prepoznamo hitro in tudi hitro ukrepamo. Praviloma ne boli, tudi sicer se bolnik pogosto ne zaveda, da je z njim kaj narobe. Pri prepoznavanju znakov možganske kapi si pomagamo z že dobro uveljavljenim akronimom GROM: G (govor – ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?), R (roka – ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?), O (obraz – ali se oseba lahko nasmehne in ali ima povešen ustni kot?), M (minuta – takoj pokliči 112!). Če pri kom opazimo katerega koli od teh znakov, ukrepamo takoj. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, saj lahko z dovolj zgodnjim zdravljenjem preprečimo dolgoročne posledice.
Izguba samostojnosti
Redna telesna dejavnost je izjemnega pomena tako pri preprečevanju možganske kapi kot tudi pri rehabilitaciji po njej. Posledice se od posameznika do posameznika zelo razlikujejo, zaradi okvar se telesna zmogljivost posameznika zmanjša in povzroči (še) večjo telesno nedejavnost, je poudaril dr. Matej Koprivnik, mag. zdr. soc. manag., spec., dipl. fizioterapevt, z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Inštituta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino – Klinike za nevrologijo: »Okrevanje po možganski kapi je najhitrejše v prvih dneh in mesecih. Izboljšanje motoričnih funkcij in funkcijskih sposobnosti je najhitrejše v prvem mesecu. Okrevanje se nadaljuje do treh mesecev in nekje po šestih mesecih doseže stabilno funkcijsko stanje. Ob dovolj intenzivnih in ustreznih terapevtskih postopkih se pri nekaterih izboljšanje lahko kaže tudi več let po možganski kapi. Nasprotno pa lahko odsotnost terapevtskih obravnav ali pomanjkljiva telesna dejavnost vodi v poslabšanje funkcijskega stanja.«
Okrevanje je najhitrejše v prvih dneh in mesecih.
Nekatere posledice možganske kapi opazimo takoj, določene pa se razvijajo postopoma ali ostanejo dlje prikrite, a vendar lahko pomembno ovirajo bolnika v vsakodnevnem življenju, opozarja dr. Vesna Radonjić Miholič, dipl. klin. psih., strokovna sodelavka Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije: »Zaradi možganske kapi lahko pride do ohromelosti ali težjega gibanja praviloma po eni strani telesa, moteno je lahko zaznavanje, spoznavne sposobnosti, mišljenje, spomin, sposobnost sporazumevanja (moteno je lahko razumevanje, govor, branje, pisanje), čustvovanje. Možganska kap nenadoma vstopi v bolnikovo življenje. Vsakodnevno življenje postane oteženo ali celo onemogočeno, bolnik se znajde v neznani situaciji, kjer se pojavljajo vedno nova vprašanja. Možganska kap lahko načne samostojnost in spremeni način življenja. Morda nikoli ne bomo prepoznali radosti, ki jo lahko začuti bolnik po možganski kapi, ko zazna prve napredke pri gibanju. Znova začne obvladovati svoje lastno telo, upanje in želje se prebujajo. Gibanje izboljšuje počutje, krepi zmogljivosti in spretnosti, utrjuje samozavest, izboljšuje razpoloženje, povečuje se motivacija.
