Del procesa je tudi soočanje s smrtjo
Da bo morala v življenju nekaj korenito spremeniti, se je zavedela že ob tretji diagnozi. Takrat se je odločila za 42-dnevni post in energijsko zdravljenje ter spoznala transpersonalno kognitivno terapijo (TCT®). »Že po prvi terapiji sem občutila olajšanje in gotovost, da grem v pravo smer.
Terapije TCT® so mi omogočile prostor, kjer sem lahko izrazila svoja čustva in misli brez strahu pred obsojanjem ali nasveti. Ta prostor je bil ključen za notranje ravnovesje in občutek varnosti,« pripoveduje nekdanja diplomirana ekonomistka, specialistka projektnega menedžementa, danes terapevtka z licenco transpersonalno kognitivne terapije (TCT®), lastnica Centra Karuna Objem Polona Klarič.
TCT® je celostni terapevtski pristop, ki združuje elemente kognitivne, humanistične in transpersonalne psihologije. Omogoča trajni napredek v osebni rasti, ki je pomembna priprava za nadaljnje duhovno prebujanje. Namenjena je raziskovanju globljih plasti zavesti, ozaveščanju nezavednega in samospoznavanja, kar omogoča posameznikom, da se soočijo s svojimi notranjimi konflikti in čustvi. Pogosto se uporablja pri obolelih za rakom, saj jim pomaga pri preseganju stresa, tesnobe in drugih čustvenih stanj, ki spremljajo bolezen.
Brezpogojno sprejemanje
Pomen brezpogojnega sprejemanja v terapiji je izjemen. V TCT® je klient sprejet takšen, kot je, brez obsojanja ali pogojevanja. To brezpogojno sprejemanje omogoča klientu, da se odpre in izrazi svoje najgloblje strahove in skrbi. Ena izmed klientk je poudarila, kako pomembno je bilo zanjo, da je lahko delila svoje zgodbe in občutke brez strahu pred obsojanjem. Ta terapevtski odnos ji je omogočil, da se je počutila varno in sprejeto, kar je bistveno prispevalo k njenemu notranjemu miru in osebni rasti.
»Razlika med pogovorom s prijatelji in terapevtom je bistvena, saj prijatelji pogosto delijo svoje izkušnje in nasvete, terapevt v TCT® pa ustvarja nevtralen in varen prostor, kjer klient lahko izrazi svoje občutke brez prekinitev ali kritik. Terapevt ne daje nasvetov ali analiz, kar omogoča klientu, da sam pride do lastnih spoznanj in rešitev. To je še posebej pomembno za obolele za rakom, ki se soočajo z intenzivnimi čustvi in potrebujejo podporo pri navigaciji skozi svoje notranje svetove,« pojasnjuje.
Skozi terapijo sem začela sprejemati sebe in se osvobodila bremena.
Polno občutenje čustev in njihovo sproščanje je ključno za notranjo preobrazbo, opozarja sogovornica. »Čustva, kot so strah, žalost in jeza, so naravni del življenja, vendar jih pogosto potlačimo, ker se bojimo njihove moči. Vendar pa je prav v tem potlačevanju problem. Ko si dovolimo, da čustva v celoti začutimo, jih sprostimo, s tem zmanjšamo njihov vpliv na naše življenje. Osebno mi je polno začutje čustev omogočilo, da se je napetost stopila in je prišla do notranjega miru,« izpostavlja.
Strah pred ponovitvijo raka
Med čustvi, s katerimi se bolniki z rakom težko soočajo, je zagotovo strah pred ponovitvijo raka. A pomembno je, da se tudi s tem strahom soočimo in ga sprejmemo, poudarja sogovornica. »S tem, ko se soočimo s strahom, ga lahko presežemo in živimo bolj izpolnjeno življenje brez nenehnega občutka ogroženosti,« pravi.
Razlika med vedenjskimi in notranjimi vzorci je pomembna za razumevanje, kako se soočamo z življenjskimi izzivi. Vedenjski vzorci so tisti, ki jih zlahka prepoznamo v našem vsakodnevnem obnašanju, medtem ko notranji vzorci ležijo globlje v naši podzavesti. Slednji pogosto izvirajo iz otroštva ali preteklih izkušenj in vplivajo na naše dojemanje sveta in nas samih. Ozaveščanje teh vzorcev je prvi korak k njihovi transformaciji.
Razlika med vedenjskimi in notranjimi vzorci je pomembna za razumevanje, kako se soočamo z življenjskimi izzivi.
Ozaveščanje in soočanje s čustvi in vzorci spreminjata našo percepcijo sveta. Ko se zavedamo svojih notranjih vzorcev in se od njih osvobodimo, se spremeni tudi naš pogled na svet. »Skozi terapijo sem začela sprejemati sebe in se osvobodila bremena, ki sem ga nosila zaradi negativnih vzorcev. Ta notranja svoboda mi je omogočila, da sem zaživela bolj izpolnjeno življenje, ne glede na zunanje okoliščine,« se spominja.
Del procesa s terapijo TCT® pri rakavih bolnikih, pa tudi pri drugih, je tudi soočanje s smrtjo. »Ključno je, da se soočimo z lastnim strahom pred smrtjo, saj nam to omogoča, da najdemo notranji mir in sprejmemo življenje v celoti. To soočanje je ključno za dosego celostnega zdravljenja in notranje svobode,« sklene.
