Demenca: mnogi so še vedno brez diagnoze

Spoznaj demenco, spoznaj alzheimerjevo bolezen, se glasi geslo ob današnjem svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni: poudarja moč znanja, preventivo v vseh življenjskih obdobjih ter zdravljenju in podpori za tiste, ki živijo z demenco.

Za enega bolnika skrbijo trije

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje, pojasnjujejo pri društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Po predvidevanjih se bo do 2050. število obolelih za demenco več kot podvojilo. FOTOGRAFIJI: Fizkes/Getty Images

Leta marsikomu prinašajo pozabljivost, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Bolezen ni del normalnega staranja, se pa možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo povečuje. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2018 po svetu živelo več kot 50 milijonov ljudi z demenco, v Evropi več kot 10 milijonov. Po predvidevanjih se bo do 2050. to število več kot podvojilo. V Sloveniji ima demenco več kot 47.000 ljudi, za enega bolnika pa skrbijo tri osebe. »Težave, ki jih opisujemo z besedo demenca, lahko povzroči več različnih bolezenskih procesov oziroma stanj,« pojasnjuje Milica G. Kramberger, dr. med. spec. nevrologinja, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

»Približno 10 do 15 odstotkov teh stanj lahko uspešno zdravimo, večinski delež pa so t. i. nevrodegenerativne oblike demence. Med temi je alzheimerjeva demenca najpogostejša in predstavlja okoli 65 odstotkov vseh nevrodegenerativnih demenc. V Sloveniji podatki o pogostnosti demence niso sistematično zbrani, mnogo ljudi je še vedno brez diagnoze in ustreznega zdravljenja.«

Alzheimerjeva bolezen se z leti razširi po možganih in je posledica kompleksnih procesov, ki so odvisni od mnogo dejavnikov, nadaljuje sogovornica: »V zadnjih letih je raziskovanje vse bolj usmerjeno v individualne značilnosti bolnika. Te določajo genetski zapis, okoljski dejavniki, življenjski slog, pridružene bolezni. Vse bolj se izkazuje, da vpliv na eno od njih ni dovolj za spremembo v poteku bolezni.​ Raziskovanje na področju alzheimerjeve in drugih tipov demence je sicer zelo aktivno, a po obsegu in investicijah še vedno pomembno zaostaja za raziskovanjem na področju raka.«

Ključno je zgodnje prepoznavanje znakov, posameznik, ki ima vse pogostejše težave z izražanjem, iskanjem predmetov, ponavljanjem vsebine, česar se ne spominja, opaža nove težave pri orientaciji v znanem okolju in pri vožnji ter opisanih težav ne more pripisati trenutnemu stresu ali utrujenosti, naj nemudoma obišče zdravnika, sklene nevrologinja: »Sledijo diagnoza, predlog za zdravljenje in podpora bolniku ter njegovim bližnjim. Trenutno imamo na voljo simptomatska zdravila, ki so najučinkovitejša v zgodnjem obdobju bolezni. Lajšajo nekatere znake in nimajo vpliva na bolezenski proces, pomagajo pa k odložitvi obdobja, ko mora bolnik z demenco v institucionalno varstvo. To jesen se zaključuje nekaj kliničnih raziskav v tretji fazi, od katerih si vsaj nekaj obetamo. Večinoma gre za učinkovine, ki znižujejo količino bolezenske beljakovine amiloid.«