Demenca ni del običajnega staranja

V Sloveniji je približno 32.000 bolnikov z različnimi oblikami demence. Ker se odstotek starejše populacije povečuje, se bo povečevalo tudi število ljudi, ki bodo zboleli zaradi demence. Diagnostična obravnava se je v zadnjih letih precej izboljšala v tem, da se diagnosticirajo bolniki v zgodnejših fazah bolezni, pravi specialistka psihiatrije asist. dr. Lea Žmuc Veranič, dr. med., z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

Še vedno pa je bolezen v družbi stigmatizirana ali pa jo ljudje pripisujejo staranju.
 

Kopica dejavnikov

»Saj je star, saj lahko pozablja,« opiše psihiatrinja, kako to stanje doživljajo mnogi, in opozori, da je treba vedeti, da demenca ni del običajnega staranja. »Tako kot preostali organi se starajo tudi možgani, vendar staranje ni razlog za demenco, je pa seveda staranje glavni dejavnik tveganja za demenco.


Da nekdo zboli zaradi demence, je najverjetneje posledica več različnih dejavnikov: nastaja patološko kopičenje nekaterih presnovnih produktov v možganih (amiloid), nezdrav življenjski slog (nezdrava prehrana, premalo gibanja, kajenje), neustrezno obvladovanje kroničnih bolezni (visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen), družinska nagnjenost k nastanku demence, nizka izobrazba in tudi pomanjkanje možganske stimulacije, v smislu reševanja problemov, križank in branja, ter depresija,« vzroke za nastanek hude bolezni opiše sogovornica.
 

Popivanje vodi v demenco

Res so najrazličnejši vzroki, da nekdo postane dementen. Vsekakor pa je treba biti pozoren na določene znake, ki lahko opozarjajo na to, da sta naš dedek ali babica postala drugačna, kot smo ju navajeni. Tako je nedavna raziskava v reviji Lancet pokazala, da je povezava med kroničnim popivanjem in demenco in da je popivanje glavni dejavnik tveganja za bolezen.


Sogovornica razgrne: »Alkohol se v našem telesu razgradi in presnovni produkti so toksični za možganske celice, ki propadajo. Poleg tega dolgotrajno pitje alkohola lahko zmanjša količino vitaminov iz skupine B, kar ima prav tako negativen učinek na delovanje možganov. Tisti, ki popijejo veliko alkohola, imajo pogosteje epilepsijo in nezgode s poškodbo glave. Znano je tudi, da ljudje, ki čezmerno pijejo, pogosteje kadijo kot tisti, ki ne pijejo. In eden glavnih dejavnikov tveganja za demenco je prav kajenje, ki je tudi škodljivo,« pravi dr. Lea Žmuc Veranič in pojasni, da so v nedavno objavljeni raziskavi strokovnjaki potrdili povezavo hude zlorabe alkohola z nastankom vseh vrst demenc, še posebno pa so pogostejše demence z zgodnjim začetkom, torej pred starostjo 65 let.


»Ker smo v Sloveniji tako liberalni do pitja alkohola in je zloraba alkohola velik problem, bi se morali zamisliti nad rezultati raziskave,« je še opozorila.
 

Vrtoglavica in padci

Pri nekaterih oblikah demence so pogosti tudi padci, ki so največkrat posledica vrtoglavice. To je demenca z lewyjevimi telesci. Imajo pa vrtoglavica in padci številne vzroke. Že starostne spremembe, zaradi katerih se zmanjšuje občutek za ravnotežje, povečajo verjetnost padcev. Če so pridružene telesne bolezni, ki poslabšajo prekrvljenost možganov, je možnost za padce še večja.


Nanje lahko vplivajo tudi motnje srčnega ritma. Sogovornica pravi, da je vrtoglavica simptom, ki spremlja različna funkcionalna in organska obolenja. »Pri starostnikih se pojavlja najpogosteje zaradi slabše prekrvitve možganov. Bolniki z vaskularnimi oblikami demence imajo v primerjavi z bolniki z alzheimerjevo demenco pogosteje vrtoglavico. Občasne, ki minejo, običajno niso razlog za skrb, če pa trajajo dlje časa, svetujem, da bolnik obišče zdravnika, ta bo ugotovil razlog vrtoglavice in ustrezno ukrepal.«
 

Trpijo tudi bližnji

Demenca je vsekakor huda bolezen, ki poleg tistega, ki zanjo zboli, prizadene njegove najbližje. Skrb za bolnike z demenco je pogosto prepuščena svojcem, ki pa na posledice te bolezni niso ustrezno pripravljeni in ob nesebični skrbi zapadajo v depresijo in izgorelost. Na tem področju je bilo v Sloveniji že veliko narejenega, pravi sogovornica in doda, da o bolezni ozaveščajo različne nevladne organizacije, kot je na primer Spominčica.


»Na različnih izobraževanjih, predavanjih in na spletu svojci lahko dobijo veliko informacij o demenci in tudi nasvete o tem, kako ravnati v posameznih situacijah. Vendar smo ljudje vsak zase posebni in edinstveni, in kar enemu bolniku pomaga, morda drugemu ne, zato morajo svojci poiskati svojo lastno pot in način. Veliko ljudi v skrbi za svoje drage pozabi nase in na svoje potrebe: to pa je tisto, kar želim sporočiti skrbnikom bolnikov z demenco: vzemite si nekaj časa tudi samo zase,« pojasni specialistka psihiatrije.