Demenca: zdravila ni, bolezen lahko le upočasnimo
Letos so raziskovalci na področju demence potrdili dva nova dejavnika tveganja: povišan holesterol v krvi in slabšanje vida. Skupno je tako zdaj znanih 14 dejavnikov tveganja, poleg omenjenih še: slabša možnost izobraževanja, predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija.
Največ dejavnikov tveganja se pojavlja v srednji življenjski dobi.
»Vsi našteti dejavniki tveganja so spremenljivi, kar pomeni, da nanje lahko vplivamo. Če bi jih preprečili, bi po ocenah strokovnjakov lahko preprečili ali zamaknili pojav demence v skoraj polovici primerov, natančneje v 45 odstotkih,« pojasnjuje prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. socialne medicine ter svetnica z NIJZ.
Ob tem je dodala: »Med dejavniki tveganja za demenco poznamo tudi nespremenljive, torej tiste, na katere ne moremo vplivati. Najpomembnejši nespremenljivi dejavnik je starost. Med te dejavnike spadajo še spol (ženske so bolj prizadete), genetika in zgodovina bolezni v družini.«
Sčasoma vse slabše
September je svetovni mesec alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod geslom Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti alzheimerjevi bolezni. Današnji dan je tudi svetovni dan alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence, ki prizadene človekove možgane, zaradi česar se pojavljajo motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom ter negativni vplivi na vsakodnevne aktivnosti posameznika, pojasnjujejo na NIJZ.
Demenca se sčasoma poslabšuje. Trenutno nimamo zdravila, s katerim bi lahko demenco pozdravili, imamo pa zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni.
Tveganje za pojav bolezni pa lahko pomagamo zmanjšati sami. »Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno. Pomembno je, da skrbimo za zdravje srca, ohranjamo telesno in psihično kondicijo ter imamo dobro socialno mrežo. Največ dejavnikov tveganja za demenco se pojavlja že v srednji življenjski dobi, med 40. in 65. letom starosti,« je povedala prim. doc. dr. Barbara Lovrečič.
Strokovnjaki nam ob mesecu in svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni svetujejo še izogibanje kajenju in čezmernemu pitju alkohola, nadzor nad krvnim tlakom, holesterolom, sladkorjem v krvi in telesno težo, uravnoteženo prehrano, zdravo spopadanje s stresom, ohranjanje aktivnosti možganov, skrb za sluh, zmanjšanje tveganja za padce in poškodbe ter izpostavljenosti onesnaženosti zraka.
