PRESAJANJE ZA RAKA
Deset sekund lahko reši življenje
Presejanje za raka debelega črevesja in danke bi lahko preprečilo več kot 130.000 smrti v EU na leto; Slovenija med najboljšimi.
Odpri galerijo
Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke. FOTO: Getty Images
Mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, ki ga v več kot 40 evropskih državah vsako leto zaznamujemo marca, izpostavlja pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni.
Vsako leto za rakom na debelem črevesu in danki zboli okoli 1400 Slovencev, več kot 700 jih umre, čeprav gre za eno redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem. Cilj letošnjih aktivnosti je, da čim več ljudi spozna prednosti in dobrobiti zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke, kar omogoča presejalni program, ki v Sloveniji uspešno deluje že deset let. S tem bi lahko preprečili smrt 130.000 prebivalcev v EU. V EU vsako leto zboli 370.000 ljudi za rakom debelega črevesa in danke, od tega jih 170.000 umre.
Čeprav se ta vrsta raka razvija počasi (od osem do deset let), večino bolnikov odkrijejo v napredovalih stadijih. Presejanje je zato pomembno, saj je zdravljenje zgodnjih stadijev cenejše, krajše in za bolnika veliko lažje. Letošnje geslo je Mojih 10 najboljših sekund in simbolizira čas, potreben za to, da vzamemo vzorec blata in ga pošljemo v referenčni center, v Sloveniji je to program Svit. Deset sekund, ki v življenju ne pomenijo nič, a ga lahko rešijo.
Organizacija Digestive Cancers Europe je izdala belo knjigo o raku debelega črevesa in danke v Evropi, v kateri je deset priporočil, kako izboljšati položaj v EU, med drugim, kako organizirati presejalni program. Priporočila so zasnovana na primeru dobre prakse v dveh državah, ki sta prav s presejalnim programom dosegli izjemne rezultate tako v znižanju novih primerov tega raka kot tudi v zvišanju števila bolnikov, odkritih v zgodnejših stadijih, ko je bolezen omejena na sam organ. Gre za Slovenijo in Nizozemsko.
Program Svit deluje tako, da pri navidezno zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa so pregledane na kolonoskopiji, tam ugotavljajo vzrok krvavitve. Cilj programa je med zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb na steni črevesa razvil rak, ali ki že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti.
V desetih letih delovanja programa Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bilo odkritih prek 2800 primerov raka, ko se znaki še niso pojavili in je zdravljenje bolj učinkovito. Zaradi odstranjevanja predrakavih sprememb pri kolonoskopiji se je zmanjšala obolevnost za to vrsto raka.
»Učinki programa Svit so po desetih letih že vidni na populacijski ravni, saj register raka že od leta 2011 opaža upad novih primerov bolezni. V letu 2015 je bilo na ravni populacije odkritih skoraj 400 primerov raka na debelem črevesu in danki manj kot leta 2010. Pred vzpostavitvijo programa Svit je bil rak debelega črevesa in danke drugi najpogosteje odkriti rak glede na lokacijo v telesu, v letu 2015 pa je padel na četrto mesto pri obeh spolih skupaj,« spodbudne rezultate navaja Tatjana Kofol Bric z NIJZ.
Od vseh rakov se je najbolj povečalo preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke, ravno zaradi programa Svit. Lani je bilo vanj povabljenih 309.000 prebivalcev, odzivnost vabljenih je bila lani najvišja doslej in je znašala 64,6 odstotka. S tem se približujemo dolgoročnemu cilju, 70-odstotni odzivnosti.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke. FOTO: Getty Images
Vsako leto za rakom na debelem črevesu in danki zboli okoli 1400 Slovencev, več kot 700 jih umre, čeprav gre za eno redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem. Cilj letošnjih aktivnosti je, da čim več ljudi spozna prednosti in dobrobiti zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke, kar omogoča presejalni program, ki v Sloveniji uspešno deluje že deset let. S tem bi lahko preprečili smrt 130.000 prebivalcev v EU. V EU vsako leto zboli 370.000 ljudi za rakom debelega črevesa in danke, od tega jih 170.000 umre.
Čeprav se ta vrsta raka razvija počasi (od osem do deset let), večino bolnikov odkrijejo v napredovalih stadijih. Presejanje je zato pomembno, saj je zdravljenje zgodnjih stadijev cenejše, krajše in za bolnika veliko lažje. Letošnje geslo je Mojih 10 najboljših sekund in simbolizira čas, potreben za to, da vzamemo vzorec blata in ga pošljemo v referenčni center, v Sloveniji je to program Svit. Deset sekund, ki v življenju ne pomenijo nič, a ga lahko rešijo.
Organizacija Digestive Cancers Europe je izdala belo knjigo o raku debelega črevesa in danke v Evropi, v kateri je deset priporočil, kako izboljšati položaj v EU, med drugim, kako organizirati presejalni program. Priporočila so zasnovana na primeru dobre prakse v dveh državah, ki sta prav s presejalnim programom dosegli izjemne rezultate tako v znižanju novih primerov tega raka kot tudi v zvišanju števila bolnikov, odkritih v zgodnejših stadijih, ko je bolezen omejena na sam organ. Gre za Slovenijo in Nizozemsko.
Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. FOTO: Getty Images
Program Svit deluje tako, da pri navidezno zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa so pregledane na kolonoskopiji, tam ugotavljajo vzrok krvavitve. Cilj programa je med zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb na steni črevesa razvil rak, ali ki že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti.
V desetih letih delovanja programa Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bilo odkritih prek 2800 primerov raka, ko se znaki še niso pojavili in je zdravljenje bolj učinkovito. Zaradi odstranjevanja predrakavih sprememb pri kolonoskopiji se je zmanjšala obolevnost za to vrsto raka.
Ljudje, pri katerih je bolezen odkrita v I. stadiju, imajo 90-odstotno možnost ozdravitve.
»Učinki programa Svit so po desetih letih že vidni na populacijski ravni, saj register raka že od leta 2011 opaža upad novih primerov bolezni. V letu 2015 je bilo na ravni populacije odkritih skoraj 400 primerov raka na debelem črevesu in danki manj kot leta 2010. Pred vzpostavitvijo programa Svit je bil rak debelega črevesa in danke drugi najpogosteje odkriti rak glede na lokacijo v telesu, v letu 2015 pa je padel na četrto mesto pri obeh spolih skupaj,« spodbudne rezultate navaja Tatjana Kofol Bric z NIJZ.
Od vseh rakov se je najbolj povečalo preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke, ravno zaradi programa Svit. Lani je bilo vanj povabljenih 309.000 prebivalcev, odzivnost vabljenih je bila lani najvišja doslej in je znašala 64,6 odstotka. S tem se približujemo dolgoročnemu cilju, 70-odstotni odzivnosti.
