Diagnoza po prvem letu, za to boleznijo na svetu trpi okoli 18 milijonov ljudi

Kot v strokovnem povzetku navaja Ortopedska klinika Ljubljana, je cerebralna paraliza (CP) ali možganska motorična prizadetost medicinski izraz za okvaro možganov. Gre za različne motnje (ne le v gibanju in drži), ki nastanejo zaradi nepravilnosti v razvoju možganov ali možganskih okvar. Motnje ali okvare se lahko zgodijo pred rojstvom, med porodom ali v zgodnjem otroštvu. »CP ni dedna in ne nalezljiva, je napredujoča, trajna okvara osrednjega živčevja, katere posledica je telesna, umska, čustvena, največkrat tudi socialna prizadetost otroka. Telesna prizadetost, v smislu motorike in drže telesa ter delov telesa, je pri CP najbolj očitna, vendar motnja pogosteje predstavlja niz nevroloških, ortopedskih, socioloških in pedagoških problemov,« razlagajo na Ortopedski kliniki Ljubljana. Na spletni strani Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček lahko izvemo, da je pogostost cerebralne paralize med 2 in 4 primeri na 1000 rojstev.

Dejavniki tveganja za cerebralno paralizo so mati, ki je mlajša od 20 in starejša od 40 let, oče, mlajši od 20 let, prvorojeni otrok ali petorojeni in več, dvojček (zlasti če je eden od dvojčkov umrl), otrok z nizko porodno težo (pod 1000 g) in prezgodaj rojeni otrok (pred 37. tednom nosečnosti), še navajajo.

Zdravniki diagnozo običajno postavijo po otrokovem dopolnjenem prvem letu, nekateri znaki pa se lahko pojavijo že prej; na CP lahko kažejo otopelost, razdražljivost, neprestano in nenavadno jokanje, nenavadni refleksi, nizek mišični tonus, tresavica rok in nog, težave s sesanjem in požiranjem, nenavadna lega v posteljici, le na eni strani, vročinski krči, mežikanje in nenavadno zvijanje telesa. Po šestih mesecih se lahko opazi, da se otrok v nekem delu telesa giblje težje kot v drugem, da stiska dlani v močne pesti, ohlapen mišični tonus preide in se spremeni v zakrčenost. Otrok ima lahko težave pri žvečenju.

Obstajajo blažje in težje oblike. FOTO: Seventyfour/Getty Images

CP poleg telesne prizadetosti pogosto vključuje še druge motnje, denimo epilepsijo, motnje vida in sluha, čustvene in vedenjske motnje. Pridružijo se motnje učenja in problemi socialnega in poklicnega prilagajanja. Kako se bo CP kazala, je odvisno od tega, kje in kako težko so prizadeti možgani. Vplivajo denimo čas nastanka in številni drugi dejavniki.