Dihanje je življenje: za ohranjanje zdravih pljuč je nujno gibanje

Bolezen, med ljudmi je znana tudi kot bolezen težke sape, pogosto s pridruženim kašljanjem, ni ozdravljiva. Za upočasnitev njenega napredovanja sta ključna skrb za pljuča in ukrepanje ob prvih težavah.

Letošnji svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki ga zaznamujemo danes, zato poteka pod geslom Dihanje je življenje – ukrepajte prej.

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki deluje že trideset let, si prizadeva ozaveščati širšo javnost o problematiki, ki se nanaša na zdravje pljuč.

Ob letošnjem svetovnem dnevu kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) želijo opozoriti, da je to zahrbtna in pogosta bolezen, ki je največkrat pozno diagnosticirana. Ker so pljuča vitalnega pomena, KOPB pa neozdravljiva, ljudi spodbujajo, naj pljuča ohranjajo v čim boljši kondiciji.

Neozdravljiva bolezen

»KOPB je kronično pljučno obolenje, pri katerem je pretok zraka v pljuča zmanjšan, kar otežuje dihanje. Zanjo so značilne trajno zožene dihalne poti. Sčasoma nastane še okvara pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč, t. i. emfizem. Bolezen je pogosta, a je obenem med najmanj prepoznanimi in najredkeje diagnosticiranimi na svetu. Gre za neozdravljivo bolezen in njenega napredovanja ni mogoče ustaviti, lahko pa ga upočasnimo. Zato je ključno, da preventivno skrbimo za svoja pljuča, ko se pokažejo prve težave, pa takoj ukrepamo, da ne pride do poslabšanja,« so v sporočilu ob dnevu KOPB zapisali pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.

Več kot 65 odstotkov bolnikov nima diagnoze

Med simptomi, ki se lahko razvijajo leta, v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije izpostavijo utrujenost in pomanjkanje zraka – najprej med naporom, pozneje med vsakdanjimi opravki: »Druga najpogostejša težava je kašljan­je z izkašljevanjem, ki več let zapored traja več kot tri mesece na leto. Kašelj in izkašljevanje se pojavita pri približno polovici bolnikov, kar pomeni, da nekateri ljudje s KOPB ne kašljajo.

Zanimivo je, da so številni dlje časa bolni – več kot 65 odstotkov bolnikov s KOPB nima postavljene diagnoze –, vendar bolezni ne opazijo, zato diagnozo prejmejo šele po poslabšanjih, ko je bolezen običajno že na zmerno hudi stopnji. KOPB vstopi v bolnikovo življenje postopoma, vendar ga pozneje popolnoma prevzame in vpliva na kakovost vsakega trenutka njegovega življenja.«

Prvi ukrep je opustitev kajenja

KOPB je bolezen kadilcev. Od drugih dejavnikov strokovnjaki navajajo poklicno izpostavljenost prahu, izpuhom, hlapom in kemikalijam, pa tudi onesnažen zrak zaradi delcev, ki nastanejo pri sežiganju trdnih goriv. V Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije spomnijo, da lahko tudi dogodki iz zgodnjega življenja, kot so zastoj v rasti ploda, nedonošenost ter pogoste ali hude okužbe dihal v otroštvu, ki preprečujejo optimalen razvoj pljuč, vplivajo na pojav KOPB pozneje v življenju. In še: »Prav tako lahko na razvoj bolezni vpliva redko genetsko stanje, imenovano pomanjkanje alfa-1 antitripsina, ki lahko povzroči nastanek KOPB že v mlado­sti.«

Zato nasvet: »Zelo pomembno je, da preprečimo zgodnje dejavnike tveganja in vse od mladosti spremljamo zdravje pljuč. Tako lahko prepoznamo težave in obiščemo zdravnika že v zgodnji fazi. Ob tem pa je treba opustiti kajenje, se izogibati pasivnemu kajenju in zelo onesnaženemu zraku, poskrbeti za kakovostno prehrano in redno telesno dejavnost.«

Gibanje je nujno

Za ohranjanje zdravih pljuč je nujno gibanje. »Raziskave so pokazale, da je red­na telesna vadba ključnega pomena za ohranjanje pljučne funkcije pri vseh kroničnih pljučnih bolnikih, še posebno pri bolnikih s KOPB,« opominjajo v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.

Zato si prizadevajo izboljšati kakovost življenja teh bolnikov in že več let omogočajo brezplačno rehabilitacijsko vadbo – prilagojena je posamezni diagnozi in trenutnemu zdravstvenemu stanju vsakega udeleženca ter je usmerjena v izboljšanje pljučne funkcije, mehanike dihanja, zmanjšanje težke sape, izboljšanje telesne zmogljivosti in zmanjšanje prenapihnjenosti pljuč –, ki vsak teden poteka v skupinah po različnih krajih po Sloveniji.