Divje rastline na krožniku
Mnoge rastline, ki smo jim podelili status plevela, so užitne, nekatere smo začeli celo gojiti na vrtu; navadni tolščak, denimo, ni samo koristen, ampak tudi lep.
Odpri galerijo
Tudi nekatere tujerodne invazivne rastline so užitne, med njimi japonski dresnik.
Divje rastline niso tako redke na naših jedilnikih, najbolj znana sta gotovo regrat in čemaž, katerih glavna sezona je letos že pri koncu. A za užitnimi rastlinami, ki niso plod vrtnarjenja, ni treba nujno na travnik ali v gozd, marsikaj se najde tudi na vrtu, med pleveli, ki se jih trudimo na vse načine iztrebiti. Kar je škoda, saj rastejo sami od sebe, v kuhinji pa so še kako uporabni.
Med poznavalci je najbolj priznan navadni tolščak ali portulak, ki ne le da ga mnogi več ne zatirajo, temveč ga celo načrtno gojijo. Je enoletna, hitrorastoča rastlina, ki jo lahko režemo vse poletje. Sočni listi in stebla imajo prijeten, rahlo kiselkast in slan okus, uživamo jih na različne načine. Tolščak pripravimo v solati, kot špinačo ali ga dodamo k različnim omakam. Poleg tega da je okusen, je koristen za naš organizem, med drugim vsebuje maščobe omega 3, vitamina C in E, antioksidante ter kalcij, kalij, mangan in železo.
Podobno kot tolščak so vse poletje na voljo listi in cvetovi navadne zvezdice, ki se bohotno razrašča po vlažnih predelih. Ima dolga stebelca, ki se med seboj prepletajo, zato je dobila ime kurja črevca. Uživamo cvetove in liste, ki so polni vitamina C, betakarotena, magnezija, kalcija ter drugih vitaminov in mineralov. Najbolje jih je nabrati tik pred uporabo, uživamo sveže, potresemo jih po solati ali juhi, tik preden jo postrežemo.
Med najbolj trdovratne plevele, ki jih je izjemno težko izkoreniniti, saj imajo izjemno razvejan koreninski sistem, spada regačica, ki je med sladokusci in kuharskimi mojstri vse bolj cenjena. Je izjemno okusna, vsebuje smole in eterično olje, zato ima poseben okus, ki nekoliko spominja na zeleno in peteršilj z rahlo kiselkastim priokusom. Uživamo sveže, čim bolj mlade poganjke, zato je najbolje, da rastišče na vrtu sproti kosimo, da se bo obraščalo.
Med zanimivimi divjimi rastlinami omenimo še japonski dresnik, ki je pri nas tujerodna invazivna vrsta, zato ga zatiramo na vse mogoče načine. Ampak če ga že najdemo, ga velja poskusiti, naberemo mlade vršičke in jih pripravimo podobno kot naše šparglje. Po kiselkastem okusu nekoliko spominja na rabarbaro, odlikuje ga visoka vsebnost antioksidantov.
Kurja črevca nenavadnega imena in nežnih cvetov FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Med poznavalci je najbolj priznan navadni tolščak ali portulak, ki ne le da ga mnogi več ne zatirajo, temveč ga celo načrtno gojijo. Je enoletna, hitrorastoča rastlina, ki jo lahko režemo vse poletje. Sočni listi in stebla imajo prijeten, rahlo kiselkast in slan okus, uživamo jih na različne načine. Tolščak pripravimo v solati, kot špinačo ali ga dodamo k različnim omakam. Poleg tega da je okusen, je koristen za naš organizem, med drugim vsebuje maščobe omega 3, vitamina C in E, antioksidante ter kalcij, kalij, mangan in železo.
Podobno kot tolščak so vse poletje na voljo listi in cvetovi navadne zvezdice, ki se bohotno razrašča po vlažnih predelih. Ima dolga stebelca, ki se med seboj prepletajo, zato je dobila ime kurja črevca. Uživamo cvetove in liste, ki so polni vitamina C, betakarotena, magnezija, kalcija ter drugih vitaminov in mineralov. Najbolje jih je nabrati tik pred uporabo, uživamo sveže, potresemo jih po solati ali juhi, tik preden jo postrežemo.
Številni pleveli imajo zdravilne učinke, uporabni pa so tudi v kulinariki.
Med najbolj trdovratne plevele, ki jih je izjemno težko izkoreniniti, saj imajo izjemno razvejan koreninski sistem, spada regačica, ki je med sladokusci in kuharskimi mojstri vse bolj cenjena. Je izjemno okusna, vsebuje smole in eterično olje, zato ima poseben okus, ki nekoliko spominja na zeleno in peteršilj z rahlo kiselkastim priokusom. Uživamo sveže, čim bolj mlade poganjke, zato je najbolje, da rastišče na vrtu sproti kosimo, da se bo obraščalo.
Med zanimivimi divjimi rastlinami omenimo še japonski dresnik, ki je pri nas tujerodna invazivna vrsta, zato ga zatiramo na vse mogoče načine. Ampak če ga že najdemo, ga velja poskusiti, naberemo mlade vršičke in jih pripravimo podobno kot naše šparglje. Po kiselkastem okusu nekoliko spominja na rabarbaro, odlikuje ga visoka vsebnost antioksidantov.
