ZA DOBRO SPANJE
Dober spanec je pol zdravja
Skoraj tretjino življenja prespimo: spanje izboljšuje spomin, ustvarjalnost, krepi intelektualne in fizične sposobnosti, vpliva na zdravje srca, ohranja lepoto in krepi imunski sistem.
Odpri galerijo
Tudi če spite priporočenih osem ur, to še ne pomeni, da je vaš spanec kakovosten. Spanec je izjemno pomemben, med spanjem se sprošča hormon rasti, nujen za obnovo celic, pa tudi hormon, odgovoren za obrambo našega organizma, spanje vpliva na občutek zadovoljstva, spomin, zbranost, energijo, razpoloženje.
Pomanjkanje spanja povečuje tveganje visokega krvnega tlaka, možganske kapi in infarkta, vplival naj bi tudi na plodnost, pri moških naj bi zmanjševal število semenčic, nenaspani težko sprejemamo pomembne življenjske odločitve. Obstaja cel kup navad, ki nam, ne da bi se tega zavedali, rušijo kakovost spanja. Pa poglejmo.
Naše telo morda ustvarja preveč adrenalina in kortizola, glavnih hormonov stresa, kar je morda povezano z načinom življenja, to pa vpliva tudi na spanje. Pomagati utegne globoko dihanje, ki nam pomaga, da se osredotočimo na svoje telo in da izključimo kognitivne procese.
Eno dlan položimo na prsi, drugo na trebuh, osredotočimo se na dviganje in spuščanje trebuha, potem še na prsi. Vajo izvajamo pred počitkom. Izogibati se moramo kofeina, lahko pa poskusimo z baldrijanom, ki umirja in izboljša kakovost sna.
Vso noč spite, zjutraj pa se prebudite utrujeni? To se dogaja, če spanec ni krepčilen. Globoki spanec je nujen za obnavljanje telesa. Če ste ves čas utrujeni, imate morda dva ali tri cikle spanja. Morda je kriva apneja (blokiranje pretoka zraka, ko se dihalne poti zaprejo) ali sindrom nemirnih nog. Izogibati se moramo alkoholu, ker že majhne količine lahko ogrozijo globok spanec in poslabšajo simptome apneje.
Poleg tega moramo izključiti vse električne naprave v spalnici in se izogibati uporabi elektronskih naprav, saj nas te stimulirajo. Spalnica je intimna oaza, zato pred vrati ne pustite le telefonov in računalnikov, temveč tudi vse skrbi.
Poleg tega se, če je le mogoče, izogibajmo delu v večernih in nočnih urah. Dela ne nosimo domov, saj to dviga nivo adrenalina, kar vpliva na spanec in kakovost tega. Zato pa bodimo raje telesno aktivni, saj vse oblike vadbe izboljšujejo spanec. Že sprehod nam bo dobro del, saj se bomo nadihali svežega raka in sprostili.
Vodimo lahko dnevnik spanja, v katerega zapišemo vse: uro, ko gremo v posteljo in ko vstanemo, ali smo se prebudili in kdaj ter kako dolgo smo bili budni, kaj smo jedli in pili pred spanjem, zdravila, ki smo jih vzeli (tudi pripravke, ki jih kupimo v lekarnah brez recepta), pa tudi občutke, ki smo jih imeli pred odhodom v posteljo (smo sproščeni, zadovoljni, morda žalostni, pod stresom).
Dnevnik pišemo teden dni in potem preberimo, kako nam je šlo: morda bomo ugotovili, da pijemo preveč kave oziroma si jo privoščimo pozno popoldne, kar ovira spanec. Če težave vztrajajo, poiščimo pomoč zdravnika, s sabo vzemimo dnevnik, ki mu bo v pomoč.
Pomanjkanje spanja povečuje tveganje visokega krvnega tlaka, možganske kapi in infarkta, vplival naj bi tudi na plodnost, pri moških naj bi zmanjševal število semenčic, nenaspani težko sprejemamo pomembne življenjske odločitve. Obstaja cel kup navad, ki nam, ne da bi se tega zavedali, rušijo kakovost spanja. Pa poglejmo.
Naše telo morda ustvarja preveč adrenalina in kortizola, glavnih hormonov stresa, kar je morda povezano z načinom življenja, to pa vpliva tudi na spanje. Pomagati utegne globoko dihanje, ki nam pomaga, da se osredotočimo na svoje telo in da izključimo kognitivne procese.
Eno dlan položimo na prsi, drugo na trebuh, osredotočimo se na dviganje in spuščanje trebuha, potem še na prsi. Vajo izvajamo pred počitkom. Izogibati se moramo kofeina, lahko pa poskusimo z baldrijanom, ki umirja in izboljša kakovost sna.
Vso noč spite, zjutraj pa se prebudite utrujeni? To se dogaja, če spanec ni krepčilen. Globoki spanec je nujen za obnavljanje telesa. Če ste ves čas utrujeni, imate morda dva ali tri cikle spanja. Morda je kriva apneja (blokiranje pretoka zraka, ko se dihalne poti zaprejo) ali sindrom nemirnih nog. Izogibati se moramo alkoholu, ker že majhne količine lahko ogrozijo globok spanec in poslabšajo simptome apneje.
Poleg tega moramo izključiti vse električne naprave v spalnici in se izogibati uporabi elektronskih naprav, saj nas te stimulirajo. Spalnica je intimna oaza, zato pred vrati ne pustite le telefonov in računalnikov, temveč tudi vse skrbi.
Spanju bi morali nameniti osem ur, v posteljo bi se morali odpraviti vedno ob isti uri.
Poleg tega se, če je le mogoče, izogibajmo delu v večernih in nočnih urah. Dela ne nosimo domov, saj to dviga nivo adrenalina, kar vpliva na spanec in kakovost tega. Zato pa bodimo raje telesno aktivni, saj vse oblike vadbe izboljšujejo spanec. Že sprehod nam bo dobro del, saj se bomo nadihali svežega raka in sprostili.
Vodimo lahko dnevnik spanja, v katerega zapišemo vse: uro, ko gremo v posteljo in ko vstanemo, ali smo se prebudili in kdaj ter kako dolgo smo bili budni, kaj smo jedli in pili pred spanjem, zdravila, ki smo jih vzeli (tudi pripravke, ki jih kupimo v lekarnah brez recepta), pa tudi občutke, ki smo jih imeli pred odhodom v posteljo (smo sproščeni, zadovoljni, morda žalostni, pod stresom).
Pomanjkanje spanja ima na naše zdravje uničujoče posledice.
Dnevnik pišemo teden dni in potem preberimo, kako nam je šlo: morda bomo ugotovili, da pijemo preveč kave oziroma si jo privoščimo pozno popoldne, kar ovira spanec. Če težave vztrajajo, poiščimo pomoč zdravnika, s sabo vzemimo dnevnik, ki mu bo v pomoč.