PRIGRIZKI
Dobra hrana za možgane
Ne le otroci in mladostniki, tudi odrasli morajo biti osredotočeni: možgani morajo biti dobro prekrvljeni.
Odpri galerijo
Orehi so zdrav prigrizek, z njimi lahko potresete kaše, sladke ali slane. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Ne le šolarji, tudi odrasli moramo biti skoncentrirani in pozorni, na to pa vpliva marsikaj, od pomanjkanja spanja do stresa. K sreči lahko spodbudimo možgane in preženemo meglo z nekaterimi živili, ki pozitivno vplivajo na kognitivne sposobnosti, denimo krepijo prekrvitev možganov ali pa nižajo tveganje za vnetja.
Ste sitni, razdražljivi? Vzemite jabolko. Raziskave kažejo, da ponavljajoče se žvečenje ostri čuječnost in spomin, verjetno zaradi dviga utripa srca in aktiviranja tistih delov možganov, ki so vključeni v kognitivne naloge. Večina raziskav je sicer vključevala žvečilni gumi, toda strokovnjaki domnevajo, da lahko podobno dosežemo s hrano, ki jo jemo dlje, taka pa so denimo jabolka. Za še daljši in boljši učinek jabolka združite z maslom iz oreškov, na primer mandljevim: kombinacija ogljikovih hidratov in zdravih maščob nas preskrbi z energijo, ki spodbuja koncentracijo.
Tudi rdeča pesa koristi možganom: bogata je z nitrati, ki širijo žile in izboljšujejo pretok krvi, zaradi tega so možgani bolje preskrbljeni s kisikom. Povečan tok krvi lahko izboljša možganske funkcije, tudi koncentracijo, menijo nevroznanstveniki. Rdečo peso olupite in specite v pečici. Opecite nekaj kosov polnozrnatega kruha, nanj namažite skuto, obložite z nekaj lističi rukole, opečeno rdečo peso, pokapljajte z malo oljčnega olja in po želji z malo limonovega soka.
Čeprav so majhne, so borovnice prava superhrana, predvsem za možgane: vsebujejo močne antioksidante, ki izboljšujejo pretok krvi. Najboljše so gozdne, seveda z lupino vred: v tej se skriva najboljše. Poleg tega vsebujejo prehranske vlaknine, ki ne koristijo samo prebavi, ampak nadzorujejo raven sladkorja v krvi ter preprečujejo padec energije, počasnost. Svežih zdaj sicer ni več, morda pa ste jih nekaj zamrznili: vzemite skodelico zamrznjenih gozdnih borovnic, banano, skodelico mleka, žlico kakava in žličko medu ter si zmiksajte smuti. Za zajtrk ali malico.
Ko govorimo o možganih, nikakor ne moremo mimo orehov: ti že po videzu spominjajo na ta pomembni organ. Pol skodelice orehov na dan zadovolji več kot dvojno priporočeno vsakodnevno količino alfa-linolenske kisline, obliko maščobnih kislin omega 3. Ta zmanjšuje možnosti za vnetja in krepi možgansko funkcijo. Odrasli, pri katerih so v krvi našli višje vrednosti alfa-linolenske kisline in drugih rastlinskih maščobnih kislin omega 3, so se bolje odrezali pri kognitivnih testih. Poleg tega zdrave maščobe preganjajo lakoto. Za zdrav zajtrk skuhajte proseno kašo, osladite jo z žlico medu in pestjo nasekljanih orehov.
Ste sitni, razdražljivi? Vzemite jabolko. Raziskave kažejo, da ponavljajoče se žvečenje ostri čuječnost in spomin, verjetno zaradi dviga utripa srca in aktiviranja tistih delov možganov, ki so vključeni v kognitivne naloge. Večina raziskav je sicer vključevala žvečilni gumi, toda strokovnjaki domnevajo, da lahko podobno dosežemo s hrano, ki jo jemo dlje, taka pa so denimo jabolka. Za še daljši in boljši učinek jabolka združite z maslom iz oreškov, na primer mandljevim: kombinacija ogljikovih hidratov in zdravih maščob nas preskrbi z energijo, ki spodbuja koncentracijo.
Rdeča pesa je dobra za kri in možgane.
Tudi rdeča pesa koristi možganom: bogata je z nitrati, ki širijo žile in izboljšujejo pretok krvi, zaradi tega so možgani bolje preskrbljeni s kisikom. Povečan tok krvi lahko izboljša možganske funkcije, tudi koncentracijo, menijo nevroznanstveniki. Rdečo peso olupite in specite v pečici. Opecite nekaj kosov polnozrnatega kruha, nanj namažite skuto, obložite z nekaj lističi rukole, opečeno rdečo peso, pokapljajte z malo oljčnega olja in po želji z malo limonovega soka.
Čeprav so majhne, so borovnice prava superhrana, predvsem za možgane: vsebujejo močne antioksidante, ki izboljšujejo pretok krvi. Najboljše so gozdne, seveda z lupino vred: v tej se skriva najboljše. Poleg tega vsebujejo prehranske vlaknine, ki ne koristijo samo prebavi, ampak nadzorujejo raven sladkorja v krvi ter preprečujejo padec energije, počasnost. Svežih zdaj sicer ni več, morda pa ste jih nekaj zamrznili: vzemite skodelico zamrznjenih gozdnih borovnic, banano, skodelico mleka, žlico kakava in žličko medu ter si zmiksajte smuti. Za zajtrk ali malico.
Ko govorimo o možganih, nikakor ne moremo mimo orehov: ti že po videzu spominjajo na ta pomembni organ. Pol skodelice orehov na dan zadovolji več kot dvojno priporočeno vsakodnevno količino alfa-linolenske kisline, obliko maščobnih kislin omega 3. Ta zmanjšuje možnosti za vnetja in krepi možgansko funkcijo. Odrasli, pri katerih so v krvi našli višje vrednosti alfa-linolenske kisline in drugih rastlinskih maščobnih kislin omega 3, so se bolje odrezali pri kognitivnih testih. Poleg tega zdrave maščobe preganjajo lakoto. Za zdrav zajtrk skuhajte proseno kašo, osladite jo z žlico medu in pestjo nasekljanih orehov.
