NA ZDRAVJE
Dobre bakterije za dobro prebavo
Zdrava, uravnotežena prebava je bistvenega pomena za naše zdravje, vpliva pa tudi na dobro počutje.
Odpri galerijo
Za urejeno prebavo poskrbimo s prehranskimi vlakninami.
Prebava so vsi procesi, ki potekajo v telesu od začetka, ko zaužijemo hrano, in do konca, ko pride do njenega izločanja. V te procese je zajet ves prebavni sistem, ki se začne že v ustih.
Na našo prebavo ima velik vpliv tudi urejena črevesna mikrobiota, ki jo tvorijo vsi mikroorganizmi v našem črevesju. Sestavljena je iz več deset milijard mikroorganizmov, od katerih več kot 90 odstotkov predstavljajo bakterije, ki razgrajujejo hrano. Približno tretjina teh bakterij je enaka pri vseh ljudeh, dve tretjini pa sta kot prstni odtis edinstveni pri vsakem izmed nas. Zato na našo prebavo vplivajo tudi naše prehranjevalne navade: jemo prehitro, prepočasi, hrano dovolj prežvečimo, ali nam obleži v želodcu, morda preveliki delci obremenijo naše tanko črevo, zaradi česar je onemogočeno vsrkavanje pomembnih snovi za naše zdravje, kot so vitamini in minerali. Manj predelana hrana pride v debelo črevo, kjer jo bakterije razgradijo, in če je je preveč, lahko imamo številne težave, ki jih povezujemo z neustrezno prebavo: napenjanje, vetrovi, tudi krči, zaprtje ali driska, ki je še posebno moteča.
Kot kažejo številne študije, je delovanje črevesne mokrobiote tesno povezano z našim prehranjevanjem in življenjskim slogom. Pred časom so belgijski znanstveniki, ki so analizirali vzorce blata pri več kot tisoč ljudeh, ugotovili, da na sestavo črevesne mikrobiote vplivajo številni faktorji v našem prehranjevanju. Med drugim naj bi prebavne procese pospeševala tudi pivo in čokolada. Vodja raziskave profesor Jeroen Raes z univerze v Leuvnu je dejal, da vsa taka odkritja pomagajo k večjemu razumevanju, kako mikroorganizmi in bakterije v prebavnem sistemu vplivajo na zdravje in razvoj določenih bolezni. Pri analizi blata so odkrili 69 različnih dejavnikov, povezanih z raznovrstnostjo črevesne mikrobiote, mnogi pa so povezani s časom, ki je potreben za celoten prebavni proces; torej koliko časa je potrebnega, da hrana iz ust pride do zaključka prebavnega procesa, in tudi, koliko na ta čas vplivajo hrana, ki jo zaužijemo, zdravila, spol, starost in tudi splošno zdravstveno stanje.
Da so prav prehranske vlaknine glavno gorivo naše črevesne mikrobiote, pravijo številne druge raziskave. Nedavne študije so pokazale, da je za cel spekter koristnih bakterijskih procesov najverjetneje treba zaužiti več kot 30 gramov vlaknin na dan, kolikor jih priporočajo trenutne prehranske smernice, vendar pa še te dosega le majhen delež prebivalcev v zahodnem svetu, vključno s Slovenijo.
Na našo prebavo ima velik vpliv tudi urejena črevesna mikrobiota, ki jo tvorijo vsi mikroorganizmi v našem črevesju. Sestavljena je iz več deset milijard mikroorganizmov, od katerih več kot 90 odstotkov predstavljajo bakterije, ki razgrajujejo hrano. Približno tretjina teh bakterij je enaka pri vseh ljudeh, dve tretjini pa sta kot prstni odtis edinstveni pri vsakem izmed nas. Zato na našo prebavo vplivajo tudi naše prehranjevalne navade: jemo prehitro, prepočasi, hrano dovolj prežvečimo, ali nam obleži v želodcu, morda preveliki delci obremenijo naše tanko črevo, zaradi česar je onemogočeno vsrkavanje pomembnih snovi za naše zdravje, kot so vitamini in minerali. Manj predelana hrana pride v debelo črevo, kjer jo bakterije razgradijo, in če je je preveč, lahko imamo številne težave, ki jih povezujemo z neustrezno prebavo: napenjanje, vetrovi, tudi krči, zaprtje ali driska, ki je še posebno moteča.
NasvetiDa bomo imeli dobro prebavo, ne jejmo samo določenih živil ali prevelikih količin hrane, poskrbimo, da bomo jedli redno. Prehranjujemo se raznovrstno in v obroke vselej vključimo sadje in zelenjavo in veliko vlaknin. Za hrano si vzemimo čas, jejmo počasi, dobro jo prežvečimo. Za dobro prebavo moramo tudi dovolj piti, priporoča se dva litra tekočine na dan. Poleg tega v prehrano vključimo začimbe, ki spodbujajo prebavo oziroma preprečujejo napenjanje, denimo janež, kumino, komarček, cimet, ingver. Prav tako poskrbimo za dovolj telesne dejavnosti, ta naj bo vsakodnevna, na primer hoja oziroma sprehodi v naravi, tek, kolesarjenje.
Kot kažejo številne študije, je delovanje črevesne mokrobiote tesno povezano z našim prehranjevanjem in življenjskim slogom. Pred časom so belgijski znanstveniki, ki so analizirali vzorce blata pri več kot tisoč ljudeh, ugotovili, da na sestavo črevesne mikrobiote vplivajo številni faktorji v našem prehranjevanju. Med drugim naj bi prebavne procese pospeševala tudi pivo in čokolada. Vodja raziskave profesor Jeroen Raes z univerze v Leuvnu je dejal, da vsa taka odkritja pomagajo k večjemu razumevanju, kako mikroorganizmi in bakterije v prebavnem sistemu vplivajo na zdravje in razvoj določenih bolezni. Pri analizi blata so odkrili 69 različnih dejavnikov, povezanih z raznovrstnostjo črevesne mikrobiote, mnogi pa so povezani s časom, ki je potreben za celoten prebavni proces; torej koliko časa je potrebnega, da hrana iz ust pride do zaključka prebavnega procesa, in tudi, koliko na ta čas vplivajo hrana, ki jo zaužijemo, zdravila, spol, starost in tudi splošno zdravstveno stanje.
Prehranske vlaknine
Kot so pokazali rezultati raziskave, ima čas prebave največji učinek na sestavo črevesne mikrobiote, ključno vlogo pri tem pa ima prehrana, posebno vlaknine. Ugotovili so tudi, da temna čokolada poganja določene bakterije v črevesju in da ima pitje piva velik vpliv na črevesno mikrobioto. Na raznolikost črevesne mikrobiote vplivajo še drugi dejavniki, sporočajo raziskovalci, denimo medsebojno učinkovanje določenih zdravil, kot so laksativi, antibiotiki, zdravila za zniževanje telesne temperature in hormonska zdravila pri kontracepciji in blažitvi tegob v menopavzi. Vsa ta spoznanja so pomembna pri raziskovanju določenih bolezni, kot je na primer parkinsonova, je dejal profesor Raes in zaključil, da bo potrebnih še vsaj 40.000 analiz vzorcev človeškega blata, preden bomo dobili celovito sliko o sestavi črevesne mikrobiote.Za hrano si moramo vzeti čas, se ji posvetiti.
Da so prav prehranske vlaknine glavno gorivo naše črevesne mikrobiote, pravijo številne druge raziskave. Nedavne študije so pokazale, da je za cel spekter koristnih bakterijskih procesov najverjetneje treba zaužiti več kot 30 gramov vlaknin na dan, kolikor jih priporočajo trenutne prehranske smernice, vendar pa še te dosega le majhen delež prebivalcev v zahodnem svetu, vključno s Slovenijo.
