Dobrodejna hoja: okrepili bomo telo in imunski sistem, da se bo laže uprl virusom
Vsakodnevno gibanje dobrodejno vpliva na zdravje in počutje. Kot kažejo številne raziskave, je vsakodnevna hoja dobrodošla fizična dejavnost. Hitrejša hoja krepko poveča srčni utrip, aktivnih oziroma vključenih je več kot 200 kosti našega telesa in vseh 600 mišic našega mišičnega sistema. S hojo bomo razgibali telo, pospešili prekrvitev in znižali krvni tlak, se naužili svežega zraka in se sprostili, pravijo trenerji, ki hojo oziroma gibanje na prostem priporočajo tudi v jesenskih dneh. Tako bomo okrepili telo in imunski sistem, da se bo laže uprl virusom.
Redna telesna vadba in skrb za telesno vzdržljivost nista pomembni samo za telo, imata tudi ugodne čustvene vplive, nižata raven stresa in njegov škodljiv vpliv na organizem. Številne raziskave kažejo, da telesna dejavnost, kot je hoja, vsaj tri ure na teden že po šestih tednih izrazito zmanjša sklepne bolečine in ugodno vpliva na sklepno vnetje, če je prisotno. Veliko raziskav tudi dokazuje, da je telesna nedejavnost pogubna za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in odraslega in da sodobni način življenja otroke in mladostnike sili k sedenju. A na žalost v naši družbi še vedno obstajajo otroci in mladostniki, ki se zaradi pomanjkanja gibanja srečujejo s povečanim zdravstvenim tveganjem, debelostjo in slabšo učno uspešnostjo, vse to pa je povezano s pomanjkanjem gibanja. Telesna dejavnost je pomembna za zdrav gibalni razvoj pa tudi razvoj celotnega telesnega sistema vključno z osrednjim živčnim sistemom.
Mimogrede do pol ure
Hoja je človeku najbolj lastno gibanje. Za večino je najbolj naraven, najcenejši, najdostopnejši in najkoristnejši način premikanja. Primerna je za vsa starostna obdobja, za ženske in moške, v vseh letnih časih. Hoja je lahko prvi korak na poti do bolj zdravega in aktivnega življenjskega sloga, pravijo na društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Prej in potem
Tudi pred hojo je potrebna priprava z ogrevanjem in zaključek z ohlajanjem in umirjanjem srčnega utripa. Zato vedno začnemo s petminutno počasno hojo ter raztezanjem mišic in sklepov in to ponovimo po koncu vadbe. Tako se bomo zavarovali pred morebitnimi poškodbami med hojo in mišično utrujenostjo po njej, ki marsikoga odvrne, da bi vztrajal pri redni, vsakodnevni hoji.
Da je hoja najboljše človekovo zdravilo, je učil že slavni antični zdravnik Hipokrat, zlasti v kombinaciji z zdravo in uravnoteženo prehrano in zadostnim spancem, med drugim piše dr. Stanislav Pinter s fakultete za šport v knjižici Igrivo in varno po srčnih poteh, ki jo je pred kratkim izdalo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. »Le zakaj ne bi verjeli Hipokratu, ki je hojo označil za najboljše človekovo zdravilo?! In ker je hoja človekovo najbolj lastno gibanje, omogoča njena redna in učinkovita izvedba potemtakem tudi posamezniku najbolj prilagojeno zdravljenje – s tem zagotavlja boljše počutje ter pripomore k učinkovitejšemu umskemu in telesnemu delu pa tudi h kakovostnejšemu spancu.« Avtor opozarja, da je pri nas premajhen delež odraslih prebivalcev, ki naštete danosti dovolj izkorišča, čeprav je naša dežela po dolgem in počez prepletena z mrežo tematskih (tudi srčnih) poti. Pravi, da bi lahko že s tako imenovano hojo mimogrede večina opravila dobršen del priporočene vsaj polurne živahne dnevne gibalne aktivnosti. Dr. Pinter predlaga, da začnemo postopoma in svoje zmožnosti nadzorujemo tako, da vsak dan naredimo več korakov. Pri tem so nam lahko v pomoč številne aplikacije, ki jih lahko naložimo na telefon in beležijo našo vsakodnevno aktivnost. »Z merilnikom srčnega utripa lahko hkrati nadziramo raven obremenitve med hojo in varno frekvenco srca, ki naj bi jo po posvetu z zdravnikom poznal vsak, zlasti pa srčni bolnik.«
Kako hitro?
S postopno hojo vsak dan bomo uspešno začeli spreminjati nezdrave navade in razvade, saj se bo naše telo zaradi vsakodnevne telesne dejavnosti začelo drugače vesti. Kakšno hitrost hoje bomo ubrali, je odvisno od starosti, kondicijske pripravljenosti in tudi razloga, zakaj smo šli hodit. Lagoden tempo bo dovolj za tiste, ki bi se na sprehodu radi duševno spočili ali kaj dobro premislili.
Hoja je človekovo najbolj lastno gibanje.
Pri lagodni oziroma počasni hoji znaša hitrost okrog 3 km na uro, pri tekoči, bolj ritmični 5 km na uro in pri hitri oziroma živahni hoji vsaj 6,5 km na uro. Tisti, katerih glavna telesna dejavnost za zdravje in dobro počutje je hoja, naj opravijo vsak dan tri kilometre dolgo pot v od 24 do 30 minutah.