Doleti četrtino odraslih na svetu, včasih se pojavi tiho

Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, ki doleti kar eno osebo od štirih odraslih na svetu. Približno 30 odstotkov teh jo doživi v aktivnem delovnem obdobju, možganska kap pa se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, a ne pozabimo, skoraj vse primere lahko preprečimo.

Zanemariti se ne sme niti opozorilnih znakov, ob katerih je treba prav tako čim prej do zdravnika. FOTO: Angkhan, Getty Images

Tako opozarjajo strokovnjaki ob današnjem svetovnem dnevu možganske kapi, katerega geslo je Minute lahko rešijo življenja, ki poudarja nujnost čimprejšnjega ukrepanja. Kot pojasnjuje prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana, zamujenega časa ni mogoče nadomestiti in okvara pri bolniku ostane za vse življenje.

»Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti. V zadnjem letu in pol smo lahko spremljali, kaj pomeni, če se bolniki ob akutnem življenje ogrožajočem dogodku ne obrnejo po pomoč pravočasno. Pandemija je povzročila pravo psihozo, ki na žalost še vedno traja. Zanemariti se ne sme niti opozorilnih znakov, kot je prehodna govorna motnja, oslabelost okončine ali povešen ustni kot, ob katerem je prav tako treba čim prej do zdravnika,« poudarja prim. Cevc in opozarja, da ne smemo zanemarjati niti drugih stanj, ki pomenijo grožnjo za nenaden dogodek, na primer neurejen krvni tlak, motnje v presnovi maščob in sladkorna bolezen ter nereden srčni utrip.

Včasih se pojavi tiho

Izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., KO VNINT, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je poudarila predvsem preventivo, torej zdrav življenjski slog, s katerim bomo preprečili nastanek debelosti, diabetesa, vplivali na nastanek arterijske hipertenzije in povišanih maščob v krvi.

Zgodi se lahko vsakomur. FOTO: Pornpak Khunatorn, Getty Images

»Možganska kap je v veliki meri posledica dolgotrajnega vpliva vseh teh dejavnikov na naše telo. V preteklih letih smo večino izobraževanja usmerili v prepoznavanje in zdravljenje akutne možganske kapi. Manj uspešni smo pri preprečevanju njenega nastanka. Pri tem je pomembno vedeti, da se možganske kapi občasno pojavijo brez tako imenovane klinične simptomatike. Prav arterijska hipertenzija pa tudi sladkorna bolezen in povišan holesterol v krvi so namreč pomembni dejavniki tveganja za bolezen malih možganskih žil in s tem nastanka malih infarktov, ki se jih pacient ne zaveda.

Ponavljanje takih kapi pa seveda ima posledice. Bolniki so upočasnjeni, imajo kognitivni upad, depresijo, motnjo hoje in druge težave,« je poudarila, prim. Tatjana Erjavec, dr. med. spec. int., podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, pa je pojasnila, kakšne so izkušnje z uporabo spletnih aplikacij in medijev v kroničnem obdobju po možganski kapi med pandemijo: »Ves čas pandemije smo si prizadevali, da smo ostali v stiku s približno 20.000 bolniki, ki živijo s posledicami možganske kapi. V prvem valu smo uporabljali predvsem telefonske pogovore, SMS-sporočila in elektronsko pošto z nasveti in podporo, kako se spoprijeti z nastalimi težavami. Med drugim valom so se pojavili številni ponudniki individualnih in skupinskih programov fizioterapije in delovne terapije prek spletnih aplikacij, a odzivnost med bolniki ni bila velika. Vključevali so se predvsem mlajši, manj funkcionalno prizadeti in tisti, ki so že pred pandemijo uporabljali sodobno tehnologijo. Ostaja pa velika skupina bolnikov, ki so kot glavni medij, ki ga spremljajo, izpostavili televizijo. Zato si želimo v okviru rednih programov pridobiti nekomercialne minute za učenje, podporo bolnikom in svojcev ter ozaveščanje ljudi o življenju po možganski kapi.«