Dolgčas je koristen
Se dolgočasite? Super, znanstveniki pravijo, da to ni nujno slabo, ravno nasprotno, lahko je celo koristno. Morda je prav to potrebno, da dobite nove ideje, sprostite svojo ustvarjalnost ali možganom preprosto privoščite malo dopusta. Dolgčas nas motivira, da poiščemo kaj (bolj) zabavnega od trenutne dejavnosti. V zadnjih dveh letih, odkar se spopadamo s pandemijo, je narasla ustvarjalnost med ljudmi, ki so bili zaradi karantene ali pa dela od doma zaprti v svoja stanovanja. Mnogi so ugotovili, da jim ni treba cele dneve viseti pred televizorjem: nekateri so risali, drugi pekli, zlasti kruh.
Če ne bi bilo motenj, kot so na primer družabna omrežja, ki ubijajo občutek dolgočasja, bi se lahko zatekli v sanjarjenje. To, da misli prosto letajo brez ovir, je namreč koristen način, da se um razigra, da ublažite stres in rešite neke težave pa tudi povečate ustvarjalnost in produktivnost. Če le stežka preprečite, da vam um odtava med dolgočasnim sestankom, je to lahko posledica impresivne kapacitete vaših možganov, je pokazala raziskava, ki so jo leta 2019 izvedli na Georgia Institute of Technology: posamezniki, ki so pogosteje sanjarili, so na testih inteligence dosegali boljše rezultate in večjo kreativnost ter so bili bolj učinkoviti.
To, da misli prosto letajo brez ovir, je dober način, da rešite neke težave pa tudi povečate produktivnost.
A le zakaj bi med čakanjem na avtobus sanjarili, če pa lahko brskamo po mobilniku? Buljenje v telefon sleherno prosto sekundo škodljivo vpliva na psiho, vid pa tudi kakovost spanca. Sčasoma se tudi niža prag tolerance dolgočasja, kar pomeni, da postajate manj sposobni kreativno razmišljati, reševati probleme in preprosto opaziti, kaj se dogaja okoli vas. Ne domislimo se več novih idej, vse manj postajamo motivirani poiskati način delati nekaj, kar bi nam bilo manj dolgočasno. S tem pa se izpostavljamo tveganju, da postanemo – dolgočasni.
