Dolgotrajna izpostavljenost stresu je lahko usodna
Nemogoče se je povsem izogniti stresu, mogoče pa ga je postaviti v okvire, znotraj katerih bo znosen in obvladljiv. Tukaj je nekaj napotkov za lažje spoprijemanje z njim.
Kako deluje na nas?
Sliši se preprosto, vendar mnogi v resnici podcenjujejo vse učinke, ki jih ima stres na njihovo zdravje in počutje. Še zdaleč ne gre samo za glavobol, razdražljivost in nespečnost.
Pogosto spregledane posledice so nenehna izčrpanost, brezvoljnost, nizka motivacija, pesimizem, spremembe teka, prebavne težave, znojenje, pospešen srčni utrip in občutek nemoči.
Dolgotrajna izpostavljenost stresu pripelje do resnih telesnih in duševnih bolezni, med drugim povečuje tveganje za tesnobnost in depresijo.
Kaj nas spravlja v stres?
Potem ko ugotovimo, kako se naše telo in počutje odzivata na stres, bodimo pozorni, kaj te odzive povzroča. Morda delovno okolje ali vsakdanja vožnja na delo?!
Morda obveznosti same po sebi ali kdo od sodelavcev?! Morda smo preveč zasuti z nalogami, ki jim nismo kos, zato smo stalno napeti?! Zapisujmo si dejavnike, ob katerih občutimo napetost. To, da jih prepoznamo, je eden ključnih korakov do rešitve težave.
Med zapisovanjem dejavnikov si zastavimo nekaj vprašanj, denimo, kakšni so bili ob njih občutki (jeza, strah, prizadetost), kako smo se odzvali – smo šli še po eno kavo ali samo globoko dihali? –, kaj bi še lahko storili za obvladovanje stresa. Seveda nanje tudi odgovorimo.
Čas za obnovo energije
Naj bo dan še tako naporen in poln opravil, vsak si lahko v njem privošči nekaj minut samo zase. S tem med drugim prepreči izgorelost. Hitrih korakov, ki prinesejo vsaj malo sprostitve, je več: lahko si zavrtimo priljubljeno glasbo, poslušamo podkast, si pogledamo zabaven video, naredimo nekaj korakov po pisarni, se vsaj zazremo skozi okno …
Mnogo je načinov, ki lahko pomagajo že na delu. Pomembno je tudi, da si vzamemo del dneva, ko ne bomo dosegljivi ne na telefon ne drugače. Digitalno razstrupljanje zvečer ali popoldne je nedvomno eden od načinov, ki pomagajo v boju s stresom.
Pregled organizacijskih sposobnosti
Preobremenjenost, ki vodi v stres, je včasih posledica slabe organizacije. Če ta šepa, iz opravila v opravilo skačemo brez pravega sistema, na koncu ne vemo, kaj je že za nami in koliko stvari nas še čaka.
Odlična rešitev je seznam opravil. Takoj zjutraj si vsa zapišimo in razvrstimo po nujnosti, potem pa rešujmo nalogo za nalogo. Tako bomo dobili občutek, da imamo nad življenjem in delom nadzor, učinkovitejše premagovanje nalog nam bo vlilo novo motivacijo in pomagalo pri obvladovanju stresa.
Ravnovesje med zasebnim in poklicnim
Če bomo dosegljivi štiriindvajset ur na dan, bomo na koncu izgoreli. Nujno si je treba vzeti čas, ko ne razmišljamo o delu in se ne ukvarjamo z njim.
Zato je pomembno, da postavimo jasno ločnico med poklicnim in zasebnim življenjem ter da ju tudi zaradi lažjega premagovanja stresa ne mešamo med sabo.
Obvladovanje negativnih misli
Kadar smo pretirano zaskrbljeni in nas stres kronično hromi, življenju kaj hitro zavladata pesimizem in negativizem. Prikrade se občutek, da nam nikoli ne bo uspelo, da smo nesposobni ...
Vendar do sebe ne smemo biti prestrogi. Nihče nima vedno zgolj dobrih niti zgolj slabih dni. Poskušajmo obvladati negativne misli in se ne predajajmo malodušju.
Korak za korakom do boljšega počutja
S pravimi tehnikami na koncu vendarle lahko premagamo stres, s tem se bo izboljšalo tudi počutje in spremenil pogled na svet.
Podpora in razumevanje nadrejenega sta pomembna. Vsak dober vodja bo, če mu zaupamo stisko, to upošteval in spoštoval meje. Pogovor z njim je nedvomno ena od poti pri premagovanju stresa na delu.
Prav tako vsi najbrž vemo, da na delovnih mestih včasih pogosteje, drugič redkeje nastajajo konflikti, ki velikokrat izvirajo iz govoric, podtikanj in neresničnih informacij. Za začetek se izogibajmo tistim, ki so nagnjeni k opravljanju ter v vsem in vsakomer vidijo le nekaj slabega.
Če je le mogoče, se obdajmo z ljudmi, na katere se lahko zanesemo, da nam bodo v stiski konkretno pomagali ali bili v psihično podporo. Prositi za pomoč pri opravilih, pri varovanju otrok, skrbi za dom, je način, s katerim je stres lažje obvladljiv.
Skrb zase je na prvem mestu
Stvari, ki jih počnemo z namenom skrbeti zase, so nepogrešljiva sestavina življenja. Torej: vzemimo si dovolj časa za spanec, za zdrave in uravnotežene obroke, za telesno aktivnost in za zabavo.
Seveda hitro rečemo, da za vse to nimamo časa. A resnica je, da bomo le tako lahko učinkovito opravljali vse, kar nam nalaga življenje, torej je vložek v skrb zase tudi vložek v višjo storilnost.
Zato namenoma kdaj upočasnimo življenjski ritem in ubežimo primežu naglice. Tehnike, kot so meditacija, dihalne tehnike in druge oblike sproščanja, so ne zgolj dobrodošle, temveč nepogrešljive za lažje premagovanje stresa in depresivnega razpoloženja.
Imeti priložnost za nekaj dni povsem pozabiti na službene obveznosti je najboljša obramba pred stresom na delovnem mestu. Ni treba, da odpotujemo okoli sveta, počitnice so lahko tudi oddih na domačem vrtu. Pomembno je, da si vzamemo proste dneve in si naberemo novih moči.
Občutek preobremenjenosti in depresivno razpoloženje z utrujenostjo, občutki obupa, nemoči ... vse to je povsem upravičen razlog za obisk terapevta. Z njegovo pomočjo bomo lažje izluščili, kje se skrivajo vzroki za preobremenjenost in katere strategije za premagovanje stresa so najboljše.
