Domače je boljše

Imam prijateljico, ki vedno, kadar pride na obisk, prinese s seboj enake vrste namaz. Tega sem se že navadila, in kadar me prej vpraša, ali kaj potrebujem iz trgovine, po navadi rečem, da nič, samo, saj veš, tisti namaz prinesi. Doma skoraj vsak dan pečemo kruh, in ko pride prijateljica, ga narežemo in vsaj pol hlebčka pojemo s tistim njenim namazom, ki ni napačen. Tudi pred dnevi je bilo tako. Dišalo je po sveže pečenem kruhu in lonček z namazom je bil hitro prazen. Ni čudno, saj je čisto majhen. Vrtela sem ga na dlani in brala sestavine: sončnična semena, kumara, listi koromača, hm, zanimivo, limonov sok, olje, začimbe.
Pogovor je nanesel, da sem jo vprašala, zakaj pravzaprav kupuje samo ta namaz. Bila je presenečena. Kupuje različne namaze, vedno ima kakšnega v hladilniku za na kruh. Ve, da namazi niso ravno najboljša hrana, ampak včasih rešijo situacijo. Kupuje pa vedno ekološke in veganske, če jo morda to sprašujem. Ne, sprašujem nekaj drugega. Poskušam ugotoviti, čisto tako iz radovednosti, zakaj prinese vedno isti namaz, kadar pride na obisk. In njen odgovor? Zato, ker je mislila, da je to moj najljubši.
Ostala sem brez besed. Kakšen nenavaden nesporazum, čisto neškodljiv, ampak vseeno nesporazum. Če bi že kupovala namaz, nikoli ne bi kupila tega. Blede barve je, neizrazita nalepka, neprivlačne sestavine.


Tiste dni sem razmišljala o komunikaciji, predvidevanjih, prehitrih sklepanjih in malo tudi o namazu. Kot da bi bil on tega kriv! Pogosto sem ga imela v mislih. Naključje mi je pomagalo pri odločitvi, da ga poskusim narediti sama. Egidio Žiber je nabral divji koromač, prve nežne puhaste poganjke letošnje pomladi. Šopek je bil ravno pravšnji za akcijo. Čeprav tega praviloma ne počnem, sem šla v prvo veliko trgovino, kjer ni letnih časov in imajo zato vse leto vso zelenjavo, da smo od tega čisto zmedeni. Kupila sem bio kumarico iz rastlinjaka od bogvekod, dolgo in čudno, zavito v plastiko za enkratno uporabo.

Namaz je bil kljub temu boljši kot iz lončka, naredila sem ga vsaj trikrat toliko, seveda je bil tudi bistveno cenejši kljub uvoženi nesezonski kumari. Naslednjič ga bom pripravila, ko bodo kumare zorele na našem vrtu in se bo prijateljica napovedala na obisk. To bo presenečena.