Domači jabolčni je ravno prav kisel, a hkrati nežen
Kis je stalnica v naši kuhinji, vsaj ljubitelji solat ga uporabljajo vsak dan. Če se sprehodimo med policami v trgovini, vidimo, da sta pri nas najbolj v uporabi vinski in jabolčni, sledi balzamični, katerega osnova je grozdje, prav tako kot pri vinskem, le da je narejen po drugačnem postopku.
Tisti, ki skrbno pripravljajo ozimnico, pa uporabljajo tudi alkoholnega, ki je primeren za vlaganje. V bolje založenih trgovinah najdemo tudi kis iz drugih vrst sadja, na primer iz pomaranč, precej nenavaden, seveda za naše okolje, pa je rižev, ki ga pripravijo iz riževega vina.
Če se odpravimo na tržnico, bomo pri številnih kmetih lahko kupili domači jabolčni kis, ki ima praviloma v primerjavi z industrijsko pridelanim nekoliko blažji okus. Če imamo prostor in voljo ter seveda primerna jabolka, ga lahko poskusimo pripraviti kar v domači kleti.
Poleg surovin, to so jabolka, potrebujemo še primerno posodo, najboljši so leseni ali plastični sodi, in ustrezno ogret prostor. Idealna temperatura za nastajanje kisa je okoli 20 stopinj Celzija. Namenoma smo zapisali nastajanje, saj ga v resnici prepustimo naravnim procesom.
Za pripravo kisa uporabimo zdrava, predvsem pa zrela jabolka. Zdrava ne pomeni, da so brezhibnega videza, najboljša so tako ali tako nabrana v kakšnem starem sadovnjaku. Pomembno je le, da jim odstranimo morebitne obolele dele. Bolj je pomembno, da so ekološko pridelana oziroma neškropljena. V tem primeru jih ni treba olupiti. Operemo jih, razpolovimo in po potrebi obrežemo.
Narežemo jih na tanke rezine in nadevamo v izbrano posodo. Zalijemo z mlačno vodo, toliko da so jabolka pokrita. Posodo pokrijemo, vendar ne tesno, saj moramo pustiti prosto pot plinom, ki bodo nastajali v procesu vretja. Najbolje je, če jih pokrijemo s krpo ali gazo in občasno premešamo. Tako bomo vmešali kisik, ki je potreben, da iz alkohola nastane ocetna kislina. Potem pustimo naravi, da opravi svoje, saj bo kis nastajal v procesu vrenja, v katerega se nam ni treba vpletati, traja pa nekaj tednov. Pogosto se bo na vrhu nabrala sluz, za katero marsikdo misli, da je znak, da je kis pokvarjen. To ni res, sluz je iz celuloze in ocetnokislinskih bakterij, potrebnih za nastanek ocetne kisline.
Kis nastane s fermentacijo različnih plodov, predvsem jabolk, ali tekočin iz stisnjenih plodov, na primer vina ali jabolčnika.
Seveda pa jo odstranimo pred uporabo, ker ni videti lepo. Tudi sicer je domači jabolčni kis drugačen od kupljenega, saj je nekoliko moten, a to ne pomeni, da je z njim kaj narobe.
