OKUSI
Domači sirupi za žejo (RECEPT)
Vrt in travnik nam dajeta obilo rastlin, iz katerih pripravljamo napitke, načinov je več, s kuhanjem ali brez.
Odpri galerijo
Med najbolj priljubljenimi sirupi oziroma osvežilnimi domačimi pijačami, ki jih pripravljamo pozno spomladi in poleti, je bezgov, o katerem smo pisali v eni od prejšnjih številk. Na podoben način lahko predelamo druge rastline, ki jih nabiramo na domačem vrtu ali po okoliških travnikih in gozdovih. Iz cvetov, listov, plodov pa tudi korenin pripravljamo sirupe in osvežilne napitke po dveh osnovnih receptih, s kuhanjem ali pa brez toplotne obdelave, tako da sestavine pustimo določen čas stati. V tem primeru, torej po hladnem postopku, ohranijo več koristnih učinkovin, saj jih ne uničimo s segrevanjem.
S sirupom, ki ga kuhamo, je nekoliko več dela. Iz kilograma sladkorja in litra vode skuhamo sladkornega, medtem ko se kuha, poparimo 200 ali 300 gramov zelišč, jih precedimo in tekočino vmešamo vanj. Zanimiv je tudi recept za sirup, ki ga pripravimo tako, da v sladkorni sirup stresemo sesekljana zelišča, na primer meliso, meto ali kombinacijo različnih, in vse pustimo stati en teden. Potem precedimo in nalijemo v stekleničke. Primerni so še rožmarin, sivka, vrtnični listi, žajbelj, timijan in druga zelišča, prav tako niso uporabni le smrekovi vršički, temveč tudi drugih iglavcev, na primer bora in jelke. Zeliščne sirupe uporabljamo kot preliv za sladice, z njimi osladimo palačinke, biskvite in torte. Če ga kuhamo z manj vode, dobimo žele, s katerim tudi najbolj sladkosnedi potešijo željo po sladkem.
Postopek je zelo preprost: v steklen kozarec v plasteh nalagamo zelišča oziroma izbrane dele rastlin in sladkor, ki mora biti tudi na vrhnji plasti. Kozarec dobro zapremo in postavimo na sonce, kjer ga pustimo stati 40 dni, vmes ga večkrat pretresemo. Iz mešanice nastane sladek sirup, ki ga precedimo in prelijemo v kozarce oziroma stekleničke. Dobro zaprte hranimo v hladnem in temnem prostoru, sirupe pa uživamo kot domače zdravilo za lajšanje različnih težav, odvisno od vrste, na primer proti kašlju, lahko pa ga redčimo z vodo in pijemo za žejo. Na ta način pripravimo smrekove vršičke, regratove in cvetove trobentice ter žajbelj.
Če jih pripravljamo po hladnem postopku, ohranijo več koristnih učinkovin.
S sirupom, ki ga kuhamo, je nekoliko več dela. Iz kilograma sladkorja in litra vode skuhamo sladkornega, medtem ko se kuha, poparimo 200 ali 300 gramov zelišč, jih precedimo in tekočino vmešamo vanj. Zanimiv je tudi recept za sirup, ki ga pripravimo tako, da v sladkorni sirup stresemo sesekljana zelišča, na primer meliso, meto ali kombinacijo različnih, in vse pustimo stati en teden. Potem precedimo in nalijemo v stekleničke. Primerni so še rožmarin, sivka, vrtnični listi, žajbelj, timijan in druga zelišča, prav tako niso uporabni le smrekovi vršički, temveč tudi drugih iglavcev, na primer bora in jelke. Zeliščne sirupe uporabljamo kot preliv za sladice, z njimi osladimo palačinke, biskvite in torte. Če ga kuhamo z manj vode, dobimo žele, s katerim tudi najbolj sladkosnedi potešijo željo po sladkem.