Dovolj vode prepreči vnetje

Pekoč občutek ob uriniranju in bolečina v predelu mehurja sta znak vnetega mehurja. Kot nam je že pred časom razložila prof. dr. Bojana Beović, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ki jo v zadnjih mesecih pogosto spremljamo v povezavi z novim koronavirusom, vnetje urinarnega trakta povzroča bakterija Escherichia coli, ki je sicer normalno prisotna v našem črevesju in blatu. Z vnetjem, kot je še dodala, naj bi se vsaj enkrat v življenju srečala približno vsaka peta ženska, pri čemer naj bi se pri približno četrtini vnetje ponavljalo in pri nekaterih prešlo v kronično obliko. »Za okužbo so najbolj dovzetne mlade spolno aktivne ženske in tiste z redkejšimi spolnimi odnosi. Vzrok je predvsem anatomski. Ženska sečnica je namreč v povprečju dolga le do pet centimetrov, zaradi česar je pot do mehurja relativno kratka, ustje sečnice pa leži blizu nožnice in danke. Zaradi kratke poti mikroorganizmi zlahka vstopijo v mehur in se tam razmnožujejo,« vzroke za to, zakaj se z vnetjem mehurja največ srečujejo prav ženske, podaja sogovornica.

Antibiotiki in veliko tekočine

V sečnici se pri ženskah z daljšimi intervali med spolnimi odnosi nabere veliko bakterij, ki jih moški, kot nadalje pojasni Beovićeva, s penetracijo potisne v mehur. »Bolj ogrožene so tudi ženske v menopavzi, saj pomanjkanje estrogena vpliva na tanjšanje sluznice sečnice in mehurja. Mladim ženskam s težavami po spolnem odnosu priporočajo takojšnje praznjenje mehurja, saj z urinom odplaknejo tudi vnesene bakterije,« dodaja. Pri moških je pot do okužbe nekoliko drugačna. »Okužba se iz sečnice najprej razširi na njihovo prostato in šele nato napreduje v mehur, zato je pot daljša. Bakterija E. coli, ki zaide v sečnico in mehur, se lahko naseli po vsej trebušni votlini in se v redkejših primerih povzpne in povzroči tudi vnetje ledvičnih čašic,« pojasni zdravnica ter doda, da je bakterijo najbolje čim prej uničiti z antibiotiki, saj se simptomatsko zdravljenje namreč ni izkazalo za dovolj učinkovito.


»Pri zdravljenju z antibiotiki je pomembno, da zdravljenja ne prekinemo predčasno ali pa da zdravil ne jemljemo samoiniciativno, saj lahko s tem vnetje še poslabšamo, lahko pa vplivamo tudi na odpornost bakterij in slabšo učinkovitost antibiotikov. Boleče in pekoče simptome lajšamo s sredstvi proti bolečinam in zadostno hidracijo, ki razredči in odplakne veliko bakterij. Različni preparati iz brusnic in podobni pomagajo zlasti pri hidraciji in redčenju bakterij, zanašati pa se nanje ne gre. Tudi ursi čaj največkrat ne zadostuje za kaj več kot za začasno redčenje bakterij,« nam je še povedala sogovornica.

Sonja Levak Hozjan, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, pa je maja za revijo Ona plus na vprašanje, kako da je prav v toplejšem obdobju vnetje mehurja tako pogosta tegoba, odgovorila, da se v vročih dnevih zaradi potenja hitro zgodi, da je spodnje perilo vlažno in ob vstopu in zadrževanju v klimatiziranih prostorih se razvije vnetje. »Izguba telesne tekočine zaradi potenja v vročih dnevih povzroči, da je količina urina zmanjšana, potreba po praznjenju mehurja je zato redkejša, urin je veliko bolj koncentriran in ga je manj, ima tudi izrazitejši vonj. Če smo telesno bolj aktivni zaradi športnih aktivnosti, je treba še dodatno nadomestiti izgubo tekočine. Če je ne vnesemo v telo vsaj liter in pol do dva, predvsem čiste vode, je vnetje sečil kaj hitro tu,« je pojasnila.