Driska poleti? Izgubljeno je treba nadomestiti
Driski se izognemo s pravilnim ravnanjem s hrano in vestnim upoštevanjem pravil higiene. Roke redno umivajmo, vsekakor vedno, preden ravnamo s hrano. Zelenjavo in sadje pred uporabo skrbno operimo z vodo, pomembno pa je tudi, da za rezanje zelenjave in sadja na eni ter na drugi strani mesa ne uporabljamo istih nožev in desk. Hitro pokvarljiva živila vedno shranimo v hladilniku. To velja tudi za ostanke kosila. Kot navajajo na NIJZ, morajo biti hitro pokvarljiva živila shranjena na manj kot 4 stopinjah Celzija.
»Dieta ne skrajša poteka driske,« poudarja pediatrinja dr. Irena Kumelj.
Pri nas drisko običajno povzročijo salmonele, kampilobaktri ali E. Coli. Salmonela je pogosto na jajčnih lupinah ali v jajcih, pa tudi v piščančjem mesu. S temeljito toplotno obdelavo živil, sploh mesa, se znebimo tveganj, da bi oboleli. Enako velja za kampilobaktre, ki so prav tako pogosto prisotni v perutnini. Nalezemo se jih lahko tudi prek stika z drugimi ljudmi. Okužena oseba izloča bakterije z blatom, zato je umivanje rok ključnega pomena. Prav okužbe s salmonelami in kampilobaktri so še posebno pogoste poleti, saj se v tem letnem času hitreje razmnožujejo.
Otroci brez posebne diete
Med drisko uživamo lahko prebavljiva živila, ki ne pospešujejo črevesne dejavnosti. Mleko je med drisko odsvetovano. Najboljša so kuhana škrobna živila, kot so krompir in testenine ter žitarice. Jeste lahko tudi kuhano zelenjavo, banane, jogurte, prepečenec in krekerje. Akutna (infekcijska) driska navadno traja manj kot dva tedna. Pri otrocih se kljub driski posebni dieti izogibamo. »Dieta pri infekcijski driski ni potrebna, saj ne skrajša poteka driske, lahko pa dolgotrajna dieta škodljivo vpliva na otrokovo rast in razvoj. Otroka hranimo takoj po tem, ko je nehal bruhati in smo ga v prvih urah rehidrirali. Ponudimo mu uravnoteženo normalno zdravo prehrano z normalnim razmerjem ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Dojene otroke naj mame dojijo dalje, čim večkrat, ob rehidraciji z oralno rehidracijsko tekočino (ORT). Materino mleko namreč deluje zaščitno. Pri zalivanih otrocih se svetuje rehidracija z ORT ter hranjenje z običajno mlečno mešanico,« pojasnjuje pediatrinja dr. Irena Kumelj iz Medicinskega centra Barsos. Kot pravi, otroku ponudimo med drisko tudi mleko.
Trajanje driske naj bi pomagali skrajšati probiotiki, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je treba vedeti, kateri sev bakterij vsebujejo.
Tako pri odraslih kot tudi pri otrocih je med drisko zelo pomembno vnašanje dovolj tekočine v telo. »Akutno infekcijsko drisko zdravimo z nadomeščanjem tekočine, ki jo otrok izgublja z odvajanjem tekočega blata. Če otrok tudi bruha, mu nadomeščamo manjše količine tekočine tudi med bruhanjem. Na 5 do 10 minut mu ponudimo nekaj žlic vode, čaja ali soka. Ko otrok preneha bruhati, mu moramo nadomestiti izgubljeno tekočino in minerale, in sicer z oralno rehidracijsko tekočino,« priporoča dr. Kumljeva. Medtem ko pri sebi običajno opazimo, kdaj je obisk zdravnika nujen, pa smo pri otrocih včasih v dilemi. »Do zdravnika morate, ko je otrok že dehidriran in odklanja pitje ter je zaspan in apatičen, bled, po treh urah odvaja le malo temnega zgoščenega urina in se njegovo stanje ne izboljšuje,« izpostavlja pediatrinja.
