ZAŠČITIMO SE!
Droben ugriz, velike težave
Jesen je najboljši čas, da se učinkovito zaščitimo pred klopnim meningoencefalitisom: Zdravstveni dom Ljubljana in Zdravstveni dom Celje sta pripravila akcijo Zdravo v naravo.
Odpri galerijo
Klopa je treba čim prej odstraniti. FOTO: Guliver/thinkstock
Droben ugriz, ki lahko močno spremeni kakovost življenja, nas lahko doleti tudi v mestnem parku ali na otroškem igrišču, povsod, kjer rastejo trave, pleveli in grmičevje. Zato je cepljenje še posebno priporočljivo za velike in male tabornike, zeliščarje, gobarje, čebelarje, igralce golfa, tekače, kolesarje, pohodnike, planince in vrtičkarje. Za vse, ki so radi v naravi.
Akcija Zdravo v naravo pomeni cenejše cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, nevarni virusni bolezni osrednjega živčevja, za katero zdravila ne poznamo, na voljo pa je učinkovito in varno cepivo; akcija v Ljubljani poteka pri izbranih osebnih zdravnikih v vseh enotah ZD Ljubljana do 30. novembra. Za termin cepljenja se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku v sklopu ZD Ljubljana, in sicer po telefonu, prek spletnega naročanja ali osebno v ambulanti. V Celju se lahko cepite v soboto, 2. decembra, v nekdanji ambulanti nujne medicinske pomoči poleg Reševalne postaje v ZD Celje, na Gregorčičevi 5, od 8. do 15. ure. Cena je enotna za otroke in odrasle (20 evrov).
Da je zaščita pred klopi vse bolj nujna, kaže zgodba Žarka Stevanoviča, ki pravi, da jo je precej dobro odnesel. Pred tremi leti spomladi sta ga v gozdu ugriznila dva klopa. Čeprav ni pričakoval resne nevarnosti, saj je bil v podrastju takrat še sneg, se je vseeno popršil z repelentom. Ob vrnitvi se je pregledal in na stegnih opazil dva klopa ter ju odstranil, a po tednu dni se je že pojavilo slabo počutje. Pestile so ga bolečine v mišicah in sklepih, poleg tega pa še vrtoglavica in izrazito nizek krni tlak. Prepričan je bil, da je le viroza, saj je v tednu dni okreval. Kmalu je dobil visoko vročino, zaradi katere je obiskal zdravnico, ta ga je takoj napotila na kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
»Tam sem bil pet dni. Ko so me odpustili iz bolnišnice, je bil lep sončen dan in spomnim se, kako mi je bilo že v avtu slabo. Proti večeru se je kar naenkrat pojavil močan glavobol. Bolečina je bila tako huda, da se sploh ne da opisati, kot da mi bodo možgani eksplodirali. Spomnim se le še, da sem začel močno kričati. Postal sem agresiven in domačim začel groziti. Ker sicer nisem tak, kot je kazalo moje vedenje, so me domači takoj odpeljali k zdravniku, od tam pa takoj nazaj v bolnišnico.«
Njegovo življenje je viselo na nitki in v bolnišnici je preživel še pet dni: »Na koncu so ugotovili, da sem imel tako otečene možgane, da če me ne bi takoj začeli zdraviti, me verjetno ne bi bilo več,« pripoveduje Žarko in opozarja, da so ljudje premalo pozorni na nevarnost klopov: »Žalostno je, da se v gozdu bojijo medveda, ne bojijo pa se klopov. V mestih so preveč naivni, saj menijo, da tam klopov ni. Tudi sredi igrišča otroškega vrtca v Ljubljani lahko stakneš klopa. Zato mislim, da bi se moral vsak cepiti proti klopom.«
Akcija Zdravo v naravo pomeni cenejše cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, nevarni virusni bolezni osrednjega živčevja, za katero zdravila ne poznamo, na voljo pa je učinkovito in varno cepivo; akcija v Ljubljani poteka pri izbranih osebnih zdravnikih v vseh enotah ZD Ljubljana do 30. novembra. Za termin cepljenja se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku v sklopu ZD Ljubljana, in sicer po telefonu, prek spletnega naročanja ali osebno v ambulanti. V Celju se lahko cepite v soboto, 2. decembra, v nekdanji ambulanti nujne medicinske pomoči poleg Reševalne postaje v ZD Celje, na Gregorčičevi 5, od 8. do 15. ure. Cena je enotna za otroke in odrasle (20 evrov).
Ljudje se bojijo medveda, klopa pa ne
Da je zaščita pred klopi vse bolj nujna, kaže zgodba Žarka Stevanoviča, ki pravi, da jo je precej dobro odnesel. Pred tremi leti spomladi sta ga v gozdu ugriznila dva klopa. Čeprav ni pričakoval resne nevarnosti, saj je bil v podrastju takrat še sneg, se je vseeno popršil z repelentom. Ob vrnitvi se je pregledal in na stegnih opazil dva klopa ter ju odstranil, a po tednu dni se je že pojavilo slabo počutje. Pestile so ga bolečine v mišicah in sklepih, poleg tega pa še vrtoglavica in izrazito nizek krni tlak. Prepričan je bil, da je le viroza, saj je v tednu dni okreval. Kmalu je dobil visoko vročino, zaradi katere je obiskal zdravnico, ta ga je takoj napotila na kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
»Tam sem bil pet dni. Ko so me odpustili iz bolnišnice, je bil lep sončen dan in spomnim se, kako mi je bilo že v avtu slabo. Proti večeru se je kar naenkrat pojavil močan glavobol. Bolečina je bila tako huda, da se sploh ne da opisati, kot da mi bodo možgani eksplodirali. Spomnim se le še, da sem začel močno kričati. Postal sem agresiven in domačim začel groziti. Ker sicer nisem tak, kot je kazalo moje vedenje, so me domači takoj odpeljali k zdravniku, od tam pa takoj nazaj v bolnišnico.«
Njegovo življenje je viselo na nitki in v bolnišnici je preživel še pet dni: »Na koncu so ugotovili, da sem imel tako otečene možgane, da če me ne bi takoj začeli zdraviti, me verjetno ne bi bilo več,« pripoveduje Žarko in opozarja, da so ljudje premalo pozorni na nevarnost klopov: »Žalostno je, da se v gozdu bojijo medveda, ne bojijo pa se klopov. V mestih so preveč naivni, saj menijo, da tam klopov ni. Tudi sredi igrišča otroškega vrtca v Ljubljani lahko stakneš klopa. Zato mislim, da bi se moral vsak cepiti proti klopom.«
Statistika kaže, da za KME zboli povprečno 250 Slovencev na leto, kar nas po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije uvršča prav v vrh po obolevnosti. Vsa Slovenija že dobrega pol stoletja velja za endemsko žarišče KME, pri čemer je obolevnost najvišja na Gorenjskem, nadpovprečno pa ga beležijo tudi v osrednjeslovenski in celjski regiji in na Koroškem. Za primerjavo: v Avstriji, ki tako kot Slovenija spada med bolj ogrožena območja s KME, je precepljenost 87-odstotna, pri nas le 12-odstotna.
