Drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji vzrok invalidnosti pri nas
V sporočilu ob svetovnem dnevu možganske kapi, ki smo ga obeležili 29. oktobra, je Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, spomnila, da je možganska kap najpogostejša nevrološka bolezen, v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto.
Pogosteje prizadene starejše, lahko pa se pojavi tudi pri mlajših.
Akronim GROM
Možganska kap lahko povzroči motnje zaznavanja, gibanja, čutenja, sporazumevanja, vedenja, čustvovanja in mišljenja. »Praviloma nastopi nenadno, brez opozorila, ko se prekine dotok krvi v možgane. To se lahko zgodi zaradi pritiska krvi na del možganov ob možganski krvavitvi, veliko pogosteje pa zaradi zamašitve žile s krvnim strdkom,« je pojasnila Tjaša Vižintin Cuderman.
Poznavanje znakov možganske kapi je zelo pomembno, saj lahko pravočasno prepoznavanje in hitro ukrepanje izrazito zmanjšata posledice. Zanesljivo jih prepoznamo z akronimom GROM.
Črke predstavljajo ključna merila za prepoznavo znakov in takojšnje aktiviranje nujne medicinske pomoči, saj zamujenega časa ni mogoče nadomestiti.
G je govor: ali človek govori jasno in razumljivo? R je roka: bolnika prosimo, ali lahko dvigne roko in jo tam zadrži. O je obraz: ali se človek lahko nasmehne? Ali ima eno stran obraza oziroma ustni kot povešen. M je minuta, ki opozarja, da je treba nemudoma poklicati 112.
Ogrožajoči dejavniki tveganja
Poleg prepoznavanja znakov bolezni ter hitrega in pravilnega ukrepanja je za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic nujno obvladovanje dejavnikov tveganja.
K ogroženosti veliko prispevajo sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, visoka raven holesterola, debelost, nekatere motnje srčnega ritma (atrijska fibrilacija) ter tudi obremenjujoč življenjski slog, pomanjkanje spanja in telesne aktivnosti, depresija ter zdravju škodljive navade.
Bodi dejaven – močnejši od možganske kapi
Ob letošnjem svetovnem dnevu možganske kapi v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo poudarjajo izjemen pomen telesne dejavnosti – ne samo v rehabilitaciji po možganski kapi, ampak tudi v primarni in sekundarni preventivi. Na to se osredotoča tudi geslo kampanje Bodi dejaven – močnejši od možganske kapi.
Telesno aktivnost pred možgansko kapjo in po njej je predstavil dr. Matej Koprivnik, mag. zdr.. soc. manag., spec., fizioterapevt iz UKC Maribor. »Posledice možganske kapi se zelo razlikujejo, lahko se kažejo na različnih področjih in v različnem obsegu,« je povzel in dodal, da je okrevanje, tudi zaradi plastičnosti možganov, najhitrejše v prvih dnevih in mesecih.
»Pomembno je, da se rehabilitacija začne takoj, ko je bolnikovo stanje stabilno. V začetnem obdobju sta bistveni individualna, celostna, z dokazi podprta intenzivna timska rehabilitacija v ustreznih rehabilitacijskih ustanovah in aktivna vključenost bolnika. Namen je ponovna vzpostavitev in vzdrževanje optimalnega gibanja in funkcijskih sposobnosti posameznika.
Okrevanje po možganski kapi je spontan proces in posledica rehabilitacijskih ukrepov. Odvisno je od mesta in obsega poškodbe in z njo povezane funkcionalne prizadetosti ter od kakovosti rehabilitacije, ki je je posameznik deležen.«
Matej Koprivnik je povedal, da se tudi po končani rehabilitaciji posledice možganske kapi še vedno lahko čutijo: »Izražajo se s spremenjenim in zmanjšanim gibanjem ter bolj pasivnim načinom življenja.
To dodatno zmanjša telesno zmogljivost in poveča tveganje za ponovno možgansko kap ali druge bolezni srca in ožilja. Zaradi tega je toliko večja potreba po posameznikovi naravnanosti k rednemu vzdrževanju in izboljšanju telesnih funkcij ter postavitvi ciljev na področju telesne dejavnosti.«
Med drugim je omenil, da je terapevtska obravnava smiselna, dokler se posameznikovo funkcioniranje izboljšuje, vadba, bodisi organizirana bodisi samostojna, pa je priporočljiva vse življenje.
Telesna dejavnost izboljšuje počutje danes in širi meje naše svobode jutri
Veliko koristnih informacij o možganski kapi, njenem preprečevanju in obvladovanju posledic je mogoče najti na spletnih straneh in v publikacijah Društva za zdravje srca in ožilja in Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (ZCVB).
V sporočilu ob svetovnem dnevu možganske kapi je dr. Vesna Radonjić Miholič, dipl. klin. psih., strokovna sodelavka ZCVB Slovenije, poudarila, da »telesna dejavnost izboljšuje počutje danes in širi meje naše svobode jutri«.
Opozorila je, da se bolnice in bolniki možganski kapi med seboj lahko pomembno razlikujejo po tem, katere posledice so izrazitejše, in tudi po tem, kako močno jih ovirajo v vsakodnevnem življenju. Tudi ona je poudarila, da je okrevanje hitrejše in ugodnejše, če je podprto s programi celostne rehabilitacije, pri čemer je pomembno bolnikovo aktivno sodelovanje tako pri načrtovanju kot izvajanju programov, kar pa ni samo po sebi umevno.
»Možganska kap nenadoma, nepričakovano vstopi v bolnikovo življenje. V doživljanju se pojavi strah, negotovost, bolnik potrebuje čas in napor, da prepozna, kaj se mu je zgodilo in kako bo to vplivajo na njegovo življenje. Možganska kap lahko načne samostojnost, neodvisnost, avtonomnost, spremeni način življenja, načrte in cilje. V tej situaciji je zelo pomembno odkriti, kaj je še mogoče narediti, kako in koliko.
Telesna dejavnost, gibanje sta prva znanilca okrevanja. Sprva vidiš roko ali nogo, a je ne čutiš ali se ne odziva na ukaze, postopni napredki so odrešujoči. Morda nikoli ne bomo prepoznali radosti, ki jo začuti bolnik po možganski kapi, ko zazna prve napredke pri gibanju,« je med drugim povedala.
Na koncu je povzela, da nas telesna dejavnost sprošča, krepi, povezuje, bolj se zavedamo in cenimo sebe, odkrivamo nove radosti v življenju.
»Življenje po možganski kapi je lahko polno, bogato, razgibano, prav po bolezni se mnogi bolniki zavejo vrednosti in lepote življenja samega ter prepoznajo svoj pogum.«
Ne znam si več predstavljati življenja brez športa
Na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu možganske kapi je Ivan Umek, sicer predsednik Kluba cerebrovaskularne bolezni Posavje, opisal, kako je živeti po možganski kapi. Pri 48 letih je doživel možgansko krvavitev, vendar ga to ni ustavilo, da ne bi bil še naprej telesno aktiven.
»Moja prva večja telesna aktivnost je bila, ko me je fizioterapevtka v bolnišnici s pomočjo sestre prestavila iz postelje na voziček. To je bil prvi obet, da le ne bo vse tako črno, kot je kazalo, ko sem 20 dni negibno ležal v postelji,« je povedal.
Pri okrevanju sta mu veliko pomagali rehabilitacija in telesna dejavnost. »Ker sem bil v 'prejšnjem življenju' navdušen rekreativni športnik, sem začel z namiznim tenisom, pikadom in balinanjem.
To so športi, pri katerih v glavnem uporabljaš samo eno roko in se da, z malo prilagoditvami, kar uspešno igrati.« Sobno kolo je prestavil na teraso, da lahko kolesari na svežem zraku. Usvojil je poseben slog plavanja. Povedal je, da ni aktiven samo na športnem področju, ampak poprime za marsikatero delo.
»Ugotovil sem, da izvajanje telesnih aktivnosti zelo pozitivno deluje tako na samo počutje kot na psihološko stabilnost in samozavest, in si sploh ne znam več predstavljati življenja brez športa. In če to pomaga meni, bo tudi drugim po možganski kapi,« je dejal Ivan Umek.
