KOSTI

Držijo nas pokonci, pozornost pa bi jim morali nameniti že zgodaj

Po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo v Sloveniji leta 2019 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo.
Fotografija: Ženska, ki si po 65. letu zlomi vretence, ima zelo veliko verjetnost, da bo v prihodnjih petih letih doživela nov zlom. FOTO: Fizkes/Getty Images
Odpri galerijo
Ženska, ki si po 65. letu zlomi vretence, ima zelo veliko verjetnost, da bo v prihodnjih petih letih doživela nov zlom. FOTO: Fizkes/Getty Images

Zaradi staranja kostna masa po 40. letu pri obeh spolih upade za polovico do enega odstotka na leto. Če ta proces traja dovolj dolgo, se postopoma razvije osteoporoza, posledica pa je lahko zlom. V Sloveniji ima osteoporozo približno 125.000 ljudi, med njimi kar 80 odstotkov žensk.

»V zgodnjem obdobju menopavze je izguba kostne mase hitrejša kot sicer in dosega tri odstotke na leto,« opozarja Janja Rednjak, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. »Poleg tega ženske živijo dlje kot moški, zato imajo več časa za izgubljanje kostne mase. Sicer pa velja, da je pojav bolezni odvisen od dveh dejavnikov; prvi je genetski, kar pomeni, da je pomembno, kakšne kosti prinesemo na svet, saj nam od 60 do 80 odstotkov maksimalne kostne mase določajo geni, od 20 do 40 odstotkov pa je odvisno od naše lastne skrbi za kosti.«

»Svetovni dan je priložnost, da zelo na glas govorimo o tihi epidemiji, ki še vedno pogosto ostaja nezdravljena,« poudarja Janja Rednjak. FOTO: Osebni arhiv
»Svetovni dan je priložnost, da zelo na glas govorimo o tihi epidemiji, ki še vedno pogosto ostaja nezdravljena,« poudarja Janja Rednjak. FOTO: Osebni arhiv

Ta se začne že zelo zgodaj, čas za gradnjo temeljev za zdrave kosti sta namreč otroštvo in adolescenca, pojasnjuje sogovornica ob svetovnem dnevu osteoporoze, ki letos poteka pod geslom Recite ne krhkim kostem: »To je faza, v kateri kosti rastejo tako po velikosti kot v moči. Več ko vanje vložimo v mladosti, dlje bomo lahko črpali zalogo. Kosti so namreč dragocen temelj dobrega počutja in samostojnosti. Držijo nas pokonci v pravem in prenesenem pomenu besede. Pozornost bi jim zato morali nameniti že v mladih letih, takrat, ko se trdne kosti gradijo. Dobro kostno osnovo si zgradimo predvsem z zdravo prehrano, ki vključuje dovolj kalcija, beljakovin in vitamina D. Redna telesna dejavnost ima ključno vlogo pri gradnji in vzdrževanju kostne in mišične mase ter hkrati pripomore k izboljšanju ravnotežja in tako pomaga tudi preprečiti padce.«

Dobro kostno osnovo si zgradimo predvsem z zdravo prehrano, ki vključuje dovolj kalcija, beljakovin in vitamina D. FOTO: Udra/Getty Images
Dobro kostno osnovo si zgradimo predvsem z zdravo prehrano, ki vključuje dovolj kalcija, beljakovin in vitamina D. FOTO: Udra/Getty Images

Meritev gostote

Po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo v Sloveniji leta 2019 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo. To je 5,4 odstotka prebivalcev v Sloveniji, s staranjem prebivalstva pa se bodo številke še povečevale. »Vemo, da prvemu osteoporoznemu zlomu zelo pogosto sledi tudi drugi, celo tretji. Ženska, ki si po 65. letu zlomi vretence, ima zelo veliko verjetnost, kar 25-odstotno, da bo v prihodnjih petih letih doživela nov zlom.«

Še vedno pa je v Sloveniji brez diagnoze, torej tudi brez zdravljenja, približno 60 odstotkov bolnikov z osteoporozo, zato sta izjemno pomembna ozaveščanje in preventiva. »Delež neodkritih bolnikov lahko Zveza pomaga zmanjševati predvsem z ozaveščanjem povsod, kjer je to mogoče. Vedenje o osteoporozi želimo tako razširiti, da bo prišla v splošno zavest ljudi, da bi se vsak, ko pride v določeno starost, sam zavedel, da bi bilo dobro opraviti meritev kostne gostote ali vsaj preveriti svoje dejavnike tveganja,« pojasnjuje sogovornica in sklene, da osteoporoza največkrat ne boli, njene posledica pa lahko močno zmanjšajo kakovost življenja. 

»Bistvo zdravljenja osteoporoze je preprečevanje zlomov, pri tem pa občutno pomagajo zdravila, ki nevarnost za zlome zmanjšajo približno za polovico. Svetovni dan je priložnost, da zelo na glas govorimo o tihi epidemiji, ki še vedno pogosto ostaja neprepoznana, nezdravljena in podcenjena, milijoni ljudi po svetu ostajajo brez prave diagnoze, dokler ni prepozno – dokler se ne zgodi prvi zlom.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije