Duševnih stisk mladih vse več

Medresorni posvet za varovanje in krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov v času epidemije, ki ga je v začetku junija pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s predstavniki stroke s področja vzgoje in izobraževanja, sociale in zdravstva ter treh ministrstev (za zdravje, šolstvo, socialne zadeve), je razkril alarmantno stanje. Pozivi k zaščiti duševnega zdravja te populacije so že dlje prihajali tako s strani mladih kot tudi s strani šolskih svetovalnih služb, socialnih služb, nevladnih organizacij in zdravstva.

Več kot sto udeležencev posveta (tudi predstavniki dijaških, mladinskih in študentskih organizacij ter staršev) se je strinjalo, da se med epidemijo soočamo z velikim porastom stisk in težav v duševnem zdravju otrok in mladih ter na drugi strani z nezadostnim obvladovanjem nastale situacije. Nujno je takojšnje, sistematično in odgovorno ukrepanje vlade, resornih ministrstev in stroke, zato so podali predloge ukrepov za varovanje in krepitev duševnega zdravja tako na predšolski, osnovnošolski in srednješolski stopnji kot za populacijo študentov in ranljivih skupin, je povedala dr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja.

Vsem ne morejo pomagati

Dr. Mateja Hudoklin, spec. klinične psihologije s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, je poudarila, da smo že pred epidemijo imeli zelo dolge čakalne dobe za strokovno pomoč, saj je duševnih stisk otrok in mladih zadnja leta vedno več. Od lanskega marca pa se je stanje tako poslabšalo, da »se prav vsi strokovnjaki, ki delamo na področju zdravstva, npr. v kliničnopsiholoških in pedopsihiatričnih ambulantah našega centra, soočamo z razmerami, ki presegajo naše strokovne in človeške kapacitete«.

Med prvim in drugim valom epidemije se je povpraševanje po pomoči psihologov in pedopsihiatrov zmanjšalo, a se je povečal naval v urgentnih ambulantah, saj so otroci, mladostniki in njihovi starši predolgo odlašali z iskanjem pomoči. Na spremenjeno življenje družin je vplivalo več dejavnikov, zlasti šolanje na daljavo, omejevanje socialnega življenja, negotovost glede lastnega in zdravja bližnjih, negotove finančne razmere v marsikateri družini. Kar nekaj otrok je izgubilo pomembno podporo s strani odraslih ali vrstnikov ter varovalne dejavnike, ki so jim omogočali zdrav razvoj.


Zaskrbljenost zaradi porasta težav v duševnem zdravju ranljivih otrok, mladostnikov in njihovih družin, porasta uživanja dovoljenih in nedovoljenih drog med ranljivo populacijo, družinskega nasilja ter porasta dejavnikov tveganja, ki ogrožajo duševno zdravje, izražajo tudi strokovnjaki v socialnem sektorju. Šolski svetovalni delavci ob tako velikem povečanju težav in pomanjkanju kadrov lahko le gasijo požar. »Vedno več je kompleksnejše oziroma bolj zahtevne psihosocialne in učne problematike, pri reševanju katere so slovenski sistemi pomoči zaradi trenda naraščanja šepali že pred začetkom epidemije,« je povedala Ajda Erjavec, šolska svetovalna delavka z Gimnazije Vič in predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Tako trenutno predvsem intervenirajo v najbolj kritičnih primerih, pri blažjih težavah pa le nemočno opazujejo, kako se stanje zaradi nedostopnosti preventive vsesplošno poslabšuje.