Duševno zdravje na delovnem mestu, breme je precejšnje
Čeprav je skrb za duševno zdravje pomembna vsak dan, mu posebno pozornost namenjamo v jesenskih mesecih: 10. oktober velja za svetovni dan duševnega zdravja, stroka pa letos v ospredje postavlja naše počutje na delovnem mestu.
Slabo duševno zdravje zaposlenih pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške zaradi bolniških odsotnosti zaposlenih, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ne pozabimo, zaposleni odrasli porabimo več časa za delo kot za katero koli drugo dejavnost v svojem budnem delu dneva. Neurejene delovne razmere lahko poslabšajo duševno in telesno zdravje zaposlenih, Slovenija pa se po evropskih podatkih na tem področju uvršča med povprečje.
Breme je precejšnje
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko kar 50–60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu, kar lahko vpliva na porast škodljivih navad, kot so premalo spanja, prekomerno prehranjevanje, več pitja alkohola, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, srčno-žilne bolezni, kostno-mišična obolenja, izgorelost, sladkorna bolezen tipa 2 ter depresivne in anksiozne motnje.
Med najpomembnejša psihosocialna tveganja na delovnem mestu se uvrščajo prekomerna obremenitev pri delu, prenizka stopnja avtonomije, slabi odnosi, slabo obveščanje o organizacijskih spremembah in nejasna vloga. Digitalizacija dela, prekarno delo, platformno delo in podnebne spremembe prinašajo še dodatna tveganja. Na ministrstvu za zdravje so sprejeli več ukrepov, med drugim model zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije pri vračanju na delo, s katerim bodo zagotovili ustrezno obravnavo predvsem osebam s težavami v duševnem zdravju.
12 milijard delovnih dni vsako leto globalno izgubimo zaradi depresije in tesnobe.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je v letu 2019 globalno 15 odstotkov delovno aktivne populacije soočalo z duševno motnjo, samo zaradi depresije in tesnobe je vsako leto izgubljenih približno 12 milijard delovnih dni! Tudi v Sloveniji je breme slabega duševnega zdravja precejšnje, saj so duševne motnje najpogostejši razlog za invalidsko upokojitev; po podatkih Eurostata kar 35,8 odstotka zaposlenih v Sloveniji, starih od 15 do 64 let, poroča o izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj duševnih težav, vključno z depresijo.
Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj že več let ostajajo na četrtem mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega. Po podatkih NIJZ se iz leta v leto povečuje tako število predpisanih receptov za antidepresive kot tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega dopusta, ki ga povzročajo duševne motnje: povprečno trajanje ene odsotnosti zaradi duševne in vedenjske motnje je leta 2023 znašalo skoraj 55 dni.
Digitalizacija dela, prekarno delo, platformno delo in podnebne spremembe prinašajo dodatna tveganja.
