Duševno zdravje za vse

Covid-19 nas še vedno drži v primežu, vpliva na naš vsakdanjik, naše delo, dojemanje zdravja, družbe. In čeprav se ves svet spopada z istim dogodkom, ga vsakdo doživlja drugače.

Pandemija je velik udarec zadala tudi duševnemu zdravju številnih ljudi, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pojasnjujejo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: »Posamezniki, ki so bili že sicer v ranljivem položaju, so zdaj še nekoliko bolj izpostavljeni težavam z duševnim zdravjem. Vendar je epidemija po drugi strani prinesla priložnost, da smo navezali kakovostnejše stike z družino, pridobili večji občutek povezanosti z drugimi, posvetili več časa sebi.«
 

Spremembe v uživanju drog

Novi koronavirus je v naše življenje vnesel negotovost, mnogi pa se na takšne okoliščine odzivajo s strahom, tesnobo, tudi jezo, kar so povsem običajni človeški odzivi.

»Starejši ljudje imajo prednost, ker so se že večkrat znašli v negotovih situacijah, jih uspešno preživeli in pri tem zbrali neprecenljive življenjske izkušnje. Imajo modrost, znanje in veščine, kako zdržati v težkih časih, zato so mlajšim lahko za zgled. V tem času je zelo pomembno, da omejimo druženje, da ohranjamo varno razdaljo med ljudmi, iščemo nove načine vzdrževanja stikov z najbližjimi in se strogo držimo higienskih navodil – vse to preprečuje širjenje okužbe s koronavirusom, daje varnost in omogoča kakovostno življenje,« pojasnjujejo na NIJZ in poudarjajo, da je covid-19 neposredno vplival na številna vedenja, povezana tudi z odvisnostjo, nekemično in kemično.


»Nekaj podatkov, zbranih na podlagi priložnostnih vzorcev, ponuja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti: kažejo, da je bilo v začetnih fazah pandemije v Evropi nekaj sprememb v vzorcih uživanja prepovedanih drog, ki so večinoma posledica izvajanja ukrepov zapiranja in socialnega distanciranja. Zdi se, da je bila največja sprememba pri uporabi kokaina in MDMA, kar je v veliki meri povezano z zaprtjem nočnega življenja in izvajanjem ukrepov bivanja doma. Situacija je bolj raznovrstna pri uporabnikih konoplje. Nekateri občasni uporabniki so jo med obdobjem ukrepov omejitve gibanja prenehali uporabljati ali pa so zmanjšali porabo. Tisti, ki so imeli prej pogostejše ali intenzivnejše vzorce uporabe, pa so jo povečali, najpogosteje navedeni razlogi za to so bili lajšanje dolgčasa in tesnobe. Poročilo tudi opisuje, da so nacionalni ukrepi zmanjšali tako možnosti uporabe drog v socialnem okolju kot tudi razpoložljivost nekaterih snovi. Gre za zmanjšanje uporabe stimulativnih drog, nakazuje pa se povečanje uporabe konoplje, alkohola in zdravil na recept (predvsem pomirjeval) v nekaterih skupinah uporabnikov, in sicer kot sredstvo za premagovanje tesnobe in depresije. V delovni skupini za droge na NIJZ smo pripravili publikacije o problematiki prepovedanih drog med pandemijo. Uporabniki drog so lahko namreč izpostavljeni dodatnim tveganjem.«
 

Videoklic namesto v živo

Najpogostejše stiske, ki jih je sprožila pandemija, so motnje razpoloženja, depresija, anksiozne ter stresne motnje; pojavijo se lahko tudi težave s spanjem ter škodljiva raba alkohola in uživanje prepovedanih drog, kot smo že omenili. Slabša dostopnost do zdravstvenih storitev je posebno neugodna za ljudi s težavami v duševnem zdravju, saj so v tem času še ranljivejši, zato stroka poskuša primanjkljaj storitev nadomestiti z drugimi oblikami srečanj, prek telefona ali videoklica.


»Kar pa seveda nikakor ni enakovredno obravnavi v živo. Dostopnost do storitev s področja duševnega zdravja je že sicer slaba. Velika je tudi vrzel zdravljenja, saj veliko ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, ne poišče pomoči. Kakšne bodo posledice slabše dostopnosti zaradi epidemije, pa še ni mogoče oceniti,« povedo na NIJZ.