Duševnost trpi zaradi tehnologije: najslabše so se odrezale osebe, rojene v 90. letih

Avstralski raziskovalci z univerze v Sydneyju so proučevali duševno zdravje skoraj 30.000 ljudi, rojenih od 40. do 90. let prejšnjega stoletja (starih od 24 do 83 let), zanimalo jih je, kako se ta spreminja s staranjem, v ta namen pa analizirali odgovore raziskave, opravljene med letoma 2010 in 2020. Najslabše se je odrezala najmlajša generacija, torej posamezniki, rojeni v 90. letih prejšnjega stoletja: njihove čustvene težave so se v primerjavi s prejšnjimi generacijami izboljšale le malo ali nič.

Dolgo smo sumili, da so ljudje, stari okoli 30 let, slabšega duševnega zdravja kot tisti po 50 letu, je dejal glavni avtor študije dr. Richard Morris. »Duševno zdravje mlajših generacij, rojenih v 90. in tudi v 80. letih prejšnjega stoletja, je v primerjavi s starejšimi slabše,« je dejal.

To je sicer prva študija, ki je pokazala na razliko med generacijami, v veliki meri pa je za to kriva tehnologija oz. družbeni mediji, ki so s sabo prinesli vrsto (družbenih) primerjav, kar je škodljivo za duševno zdravje. Mladi se sprašujejo, ali nečemu oziroma nekomu pripadajo, ali so dovolj dobri. Brskanje po instagramu razkrije na desetine manekenk, športnikov, podjetnikov, s katerimi se je težko meriti. Prav zato je 33 ameriških držav, vključno s Kalifornijo in New Yorkom, tožilo Meto, ki upravlja facebook in instagram, zaradi doprinosa h krizi mentalnega zdravja mladih, in sicer z izpostavljanjem otrok in mladostnikov odvisnosti od družbenih medijev. Po neki raziskavi lahko že 90 sekund gledanja suhih podob na družbenih medijih poslabša duševno zdravje mladostnic in mladih žensk.