Eden od štirih odraslih doživi možgansko kap

Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Umrljivost je visoka, prav tako stopnja invalidnosti, ki jo bolezen povzroča, saj mnogim pusti hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Veliko možganskih kapi bi lahko preprečili, opominjajo strokovnjaki.

Zaradi pogostosti mož­ganske kapi – doživi jo eden od štirih odraslih, približno 30 odstotkov v aktivnem delovnem obdobju – in poudarjanja stroke, da bi marsikatero možgansko kap in njene posledice lahko preprečili, je pomembno znati prepoznavati znake ter hitro in pravilno ukrepati, kajti zamujenega časa ni mogoče nadomestiti. Ob zdravljenju drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so grožnja za nenadni dogodek, je za zmanjšanje tveganja bolezni bistvena preventiva – zdrav življenjski slog. Prav to sta že ob evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi, ki je vsako leto na drugi torek v maju, poudarila Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki že triintrideset let skrbi za podporo bolnikom po možganski kapi in njihovim svojcem.

Nenaden dogodek v osrednjem živčevju

Prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je pojasnil, da je cerebrovaskularni insult ali možganska kap nenadna motnja delovanja možganov zaradi nezadostne oskrbe s krvjo. »V približno 80 odstotkih nastane lahko zaradi motnje dotoka krvi v možgane, običajno zaradi strdka v žili (ishemična možganska kap), ali zaradi krvavitve v možganih (hemoragična mož­ganska kap).«

Delež prizadetih tudi med ženskami narašča. med  FOTO: Fizkes/gettyimages

Dejavniki tveganja predstavljajo kar 87 odstotkov bremena možganske kapi

O preprečevanju možganske kapi in njenih posledic je povedal, da je tesno povezana z dejavniki tveganja, kot so visok sistolični krvni tlak, visok indeks telesne mase (ITM), visoka raven glukoze v plazmi na tešče (FPG), visok skupni holesterol in nizka stopnja glomerularne filtracije. Ti dejavniki povzročijo kar 71 odstotkov bremena možganske kapi. »Vedenjski dejavniki, kot so kajenje, slaba prehrana in nizka telesna aktivnost, pomenijo 47 odstotkov bremena možganske kapi, okoljska tveganja – onesnaženost zraka in izpostavljenost svincu – pa 37,8 odstotka. Dejstvo je, da dejavniki tveganja skupaj predstavljajo kar 87 odstotkov bremena možganske kapi.«

Ker so dejavniki tveganja tako pomemben spodbujevalec možganske kapi, je za preprečevanje kapi in njenih posledic po eni strani nujno obvladovanje dejavnikov tveganja s preventivnimi ukrepi in zdravljenjem, po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko bistveno zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. In če kdaj, je ob bližajočem se dnevu možganske kapi gotovo treba opozoriti na preventivo. »Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja – nekadilstvo, vsakodnevna vsaj tridesetminutna hoja, uživanje več sadja in zelen­jave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčnega utripa.«

Beseda GROM

Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli, opozarjajo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. Simptomi in znaki možganske kapi se pri večini bolnikov razvijejo hitro po dogodku, kateri bodo izraženi, je odvisno od prizadetega območja možganov, zato je nujno, da poznamo besedo GROM. Črke predstavljajo ključna merila za prepoznavo znakov in takojšnje aktiviranje nujne medicinske pomoči. S hitrim začetkom zdravljenja je mogoče preprečiti posledice. G je govor: ali človek govori jasno in razumljivo? Bolniku rečemo preprost stavek in ga prosimo, naj ga ponovi.

Najboljša preventiva je zdrav življenski slog. FOTO: Olezzo/gettyimages

Ne­kdo, ki ima znake možganske kapi, si bo stavek težje zapomnil, še težje ga bo izgovoril. R je roka: bolnika prosimo, ali lahko dvigne roko in jo tam zadrži. Nekdo, ki je doživel možgansko kap, ima delno ali popolnoma ohromelo eno roko. O je obraz: ali se človek lahko nasmehne? Ob možganski kapi opazimo, da ima človek eno stran obraza oziroma ustni kot povešen. In M je minuta, ki opozarja, da je treba nemudoma poklicati 112.

Hitro ukrepanje rešuje življenja

»Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, saj lahko s hitro začetim zdravljenjem preprečimo posledice. Več ko bo ljudi, ki znajo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč kdaj potrebovali tudi mi sami,« je pozval Matija Cevc.