Elektrosuvanje

Elektrika je dobila mercedesa, bi lahko prevedli novi slogan trikrake zvezde. Potem ko je slovensko predstavništvo Mercedes-Benza januarja izvedlo digitalno predstavitev električnih potniških kombijev eVito in EQV, je pred dnevi sledila še velika virtualna domača premiera prvega predstavnika nove Mercedesove električne podznamke EQ, ki sliši na ime EQC. In nato še krajša vožnja z novim električarjem.

Božjastni navor

Kot se za Mercedes spodobi, je EQC naphan s sodobno tehnologijo. Pa najprej poglejmo električni pogon, ki ga sestavljata dva elektromotorja z močjo 300 kW oziroma 408 KM, od katerih vsak skrbi za svojo os. Še hujši pa je navor: tega je za kar 760 Nm, in kot je to v navadi pri električnih motorjih, je na voljo v hipu. To se najbolj čuti v športnem načinu vožnje, ko se avto silovito odzove na močnejši pritisk na stopalko za »plin«, če se temu sploh še lahko tako reče. Tako ni čudno, da EQC stotico doseže v petih sekundah, medtem ko je končna hitrost omejena na 180 km/h.

Mega baterija

Sestavni del podvozja, ki temelji na sorodnem suvu GLC, je tudi velikanski baterijski sistem, ki tehta kar 625 kg, njena uporabna kapaciteta pa je konkretnih 80 kWh. Pri Mercedesu so se pohvalili, da poraba elektrike EQC po novem standardu WLPT znaša 20,1 kWh/100 km, s čimer naj bi imel avto od 374 do 417 kilometrov dosega. V teoriji, bi lahko dodal, saj je tale EQX prava zverina.



Ko sem sedel v avto, je bila baterija napolnjena do 80 odstotkov, avto pa mi je predvidel okoli 230 km dosega. Ko sem ga vrnil, je imel še za kakih 150 km dosega, kar je bila povsem realistična ocena, saj sem na kratki testni vožnji naredil okoli 80 kilometrov; baterija pa je bila nekje na 50 odstotkih. Takole po domače bi lahko rekel, da bi lahko s polno baterijo naredil okoli 300 kilometrov mešane vožnje (mesto, avtocesta, magistralne ceste). Če pa bi vozil v enem od varčnih programov vožnje, z nežno nogo in ne preveč po avtocesti, bi se verjetno približal tovarniškim navedbam.

Na domači šuko vtičnici se baterija od 10 do 100 odstotkov napolni v 40 urah, če imamo pametno polnilno postajo z 11 kW, pa v sedmih urah in pol, medtem ko na hitri 110-kilovatni polnilnici za od 10 do 80 odstotkov potrebuje le 40 minut.

Prepoznaven, a hkrati drugačen

Kar se tiče oblikovanja, je EQC uglajeno mercedesovski, a dovolj drugačen, da se takoj vidi, da gre za nekaj posebnega. Zanimiva je velika maska motorja, pod katero se skrivajo prezračevalne lopute, ki se po potrebi odpirajo in zapirajo, kakor zahteva pogon. Poudarek je tudi na novih prilagodljivih led-žarometih spredaj in zadaj. Notranjost je samosvoja, a z znanimi elementi in vrhunskimi materiali. Prostora je na pretek in tudi v prtljažnik se spravi kar nekaj tovora, pri čemer je spodnji del namenjen polnilnemu kablovju.

Pametni avto

Posebno pozornost so namenili tudi uporabniškemu vmesniku, ki razume celo vrsto govornih ukazov v angleščini ali v kakem od drugih velikih tujih jezikov. Navigacijski sistem zna prilagoditi pot in postanke glede na napolnjenost in porabo baterije, pri čemer zna preveriti, kje so proste polnilnice. Infozabavni sistem razvaja z velikimi zasloni in kopico podatkov, poskrbljeno pa je tudi za ljubitelje glasbe, ki si lahko za doplačilo omislijo Burmestrov zvočni sistem s 13 zvočniki in 590 W moči. Seveda je tudi cena mercedesovska: EQC stane od 73 tisočakov naprej, a kot je to v navadi pri premijskih avtomobilih, za konkretno opremljen EQC hitro odšteješ čez sto jurjev.